Page 73 - Studia Universitatis Hereditati, vol. 5(2) (2017)
P. 73
ia universitatis
ar heološke r azisk ave na lok aciji k aštelir nad korta mi v letu 2014 73
Slika 2. Kaštelir na Kortami, aero-foto posnetek očiščenih kamnitih struktur v letu 2009 (foto: A. Ogorelec, arhiv
IAD UP FHŠ).
je Univerze na Primorskem, Valentin Babuder, tro, tudi Castro - Uranion), Latinci Castelaerio
Aleksander Močibob in Peter Šuler. oz. Castel Celeste oz. Castru Arium, v vulgar-
nem jeziku pa naj bi mu rekli Castelir (Kaštelir)4.
Kaštelir nad Kortami – kratka zgodovina
arheoloških raziskav Hrib Albucan omenja tudi G. Thamar leta
Zgodovina raziskav Kaštelirja nad Kortami je 1581. D. Fortunato Olmo pa leta 1885 navede vsa
bila ob več priložnostih že nadrobno predstavl- antična poimenovanja, ki se razlikujejo od po-
jena tudi širši javnosti3, zato na tem mestu nav- imenovanj Pietra Coppa le s podatkom o poi-
ajamo le najpomembnejše poudarke iz relativno menovanju Argonautov, ki naj bi ga imenovali
dolge zgodovine raziskav najdišča. Vranio.5
Najstarejša omemba najdišča sodi v 16. sto- Carlo Marchesetti je Kaštelir opisal kot Il
letje. Pietro Coppo omenja Kaštelir z imenom castelliere d‘Albuzzano presso Corte d‘Isola. Obe-
Albucan, kot starodavno prebivališče Izolčanov nem je podal načrt gradišča z obodnim in dvema
in sicer, da gre za enega najvišjih hribov v notran- prečnima nasipoma ter omenil, da je bila pred
josti Istre, na pol poti do Grožnjana. Grki naj bi kakšnim letom (torej okrog leta 1900) tu najde-
kraj poimenovali Vrano Casto (oz. Vrano Cas- na, danes izgubljena, bronasta sulična ost: bella
lancia di bronzo6.
3 Maša Sakara Sučević, Prazgodovinska keramika med Miljskim za-
livom in porečjem Mirne, (Fakulteta za humanistične študije, Uni- 4 Sakara Sučević, Prazgodovinska keramika med Miljskim zalivom
verza na Primorskem, doktorska disertacija – neobjavljena, 2012); in porečjem Mirne.
Alenka Tomaž in Maša Sakara Sučević, Kaštelir nad Kortami – his-
torična analiza prostora (elaborat) (Koper: Inštitut za dediščino Sre- 5 Ime Albuzan se med italijansko govorečim prebivalstvom ohrani
dozemlja, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerza na Primor- vsaj še do druge svetovne vojne, kot kažejo napisi na škatlah v de-
skem, 2014). poju PMK iz leta 1941.
6 Carlo Marchesetti, I castellieri preistorici di Trieste e della regione Giulia
(Trieste: Museo civico di Storia naturale, 1903), 74, t. 9: f. 1.
ar heološke r azisk ave na lok aciji k aštelir nad korta mi v letu 2014 73
Slika 2. Kaštelir na Kortami, aero-foto posnetek očiščenih kamnitih struktur v letu 2009 (foto: A. Ogorelec, arhiv
IAD UP FHŠ).
je Univerze na Primorskem, Valentin Babuder, tro, tudi Castro - Uranion), Latinci Castelaerio
Aleksander Močibob in Peter Šuler. oz. Castel Celeste oz. Castru Arium, v vulgar-
nem jeziku pa naj bi mu rekli Castelir (Kaštelir)4.
Kaštelir nad Kortami – kratka zgodovina
arheoloških raziskav Hrib Albucan omenja tudi G. Thamar leta
Zgodovina raziskav Kaštelirja nad Kortami je 1581. D. Fortunato Olmo pa leta 1885 navede vsa
bila ob več priložnostih že nadrobno predstavl- antična poimenovanja, ki se razlikujejo od po-
jena tudi širši javnosti3, zato na tem mestu nav- imenovanj Pietra Coppa le s podatkom o poi-
ajamo le najpomembnejše poudarke iz relativno menovanju Argonautov, ki naj bi ga imenovali
dolge zgodovine raziskav najdišča. Vranio.5
Najstarejša omemba najdišča sodi v 16. sto- Carlo Marchesetti je Kaštelir opisal kot Il
letje. Pietro Coppo omenja Kaštelir z imenom castelliere d‘Albuzzano presso Corte d‘Isola. Obe-
Albucan, kot starodavno prebivališče Izolčanov nem je podal načrt gradišča z obodnim in dvema
in sicer, da gre za enega najvišjih hribov v notran- prečnima nasipoma ter omenil, da je bila pred
josti Istre, na pol poti do Grožnjana. Grki naj bi kakšnim letom (torej okrog leta 1900) tu najde-
kraj poimenovali Vrano Casto (oz. Vrano Cas- na, danes izgubljena, bronasta sulična ost: bella
lancia di bronzo6.
3 Maša Sakara Sučević, Prazgodovinska keramika med Miljskim za-
livom in porečjem Mirne, (Fakulteta za humanistične študije, Uni- 4 Sakara Sučević, Prazgodovinska keramika med Miljskim zalivom
verza na Primorskem, doktorska disertacija – neobjavljena, 2012); in porečjem Mirne.
Alenka Tomaž in Maša Sakara Sučević, Kaštelir nad Kortami – his-
torična analiza prostora (elaborat) (Koper: Inštitut za dediščino Sre- 5 Ime Albuzan se med italijansko govorečim prebivalstvom ohrani
dozemlja, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerza na Primor- vsaj še do druge svetovne vojne, kot kažejo napisi na škatlah v de-
skem, 2014). poju PMK iz leta 1941.
6 Carlo Marchesetti, I castellieri preistorici di Trieste e della regione Giulia
(Trieste: Museo civico di Storia naturale, 1903), 74, t. 9: f. 1.
