Page 93 - Studia Universitatis Hereditati, vol. 5(2) (2017)
P. 93
ia universitatis
ar heološke r azisk ave na lok aciji k aštelir nad korta mi v letu 2014 93
Slika 16. Kaštelir na Kortami, grafični prikaz zastopanosti arheoloških najdb, po posameznih kontekstih (SE).
lirju16 kakor tudi npr. na Serminu17 in jo lahko 1. stoletja pr. n. št. najstarejši primerki v Istri so
pripišemo bronastodobni poselitvi obravnavane- poznani iz Nezakcija (sr. 3, zač 2. stoletja pr. n.
ga območja. št.). Tovrstno keramiko so izdelovale delavnice
v Etruriji, Padaski nižini ter na severozahodni
Med rimskodobnimi najdbami so bili v jadranski obali, medtem ko so primerki slabše
sondi 1 odkriti razmeroma številni odlomki kvalitete izdelovale delavnice v Riminiju, morda
izdelkov iz keramike, med njimi odlomki finega celo v Akvileji in njeni okolici (severnojadranske
namiznega posodja, namiznega posodja, kuhin- delavnice).
jskega posodja in transportnega posodja, odlom-
ki kamnitih predmetov, med njimi npr. odlomki V prvi polovici 1. stol. pr. n. št. se v severni
žrmelj in brusa, ter fragmenti svinca. Italiji razvije posebna proizvodnja t. im. sredn-
jepadanska keramika s črnim premazom, ki je
Fino namizno posodje bila razširjena po vsej Padski nižini in je doseg-
Keramika s črnim premazom je v sondi 1/2014 la tudi Štalensko goro (tam je poimenovana po-
zastopana s 7 odlomki (G3, G4, G5, G6, G7, rozni fabrikat)18. Skleda (primerek G5) ima po-
G8, G9), odlomki ustij in ostenji, npr. v plasti dobne analogije tudi na Fornačah19 in Okri20.
SE 14. Tovrstna keramika je razprostranjena po
celotni obali (npr. Sermin, Fornače, Piran, Pulj, 18 Marko Stokin, “Naselbinski ostanki iz 1. st. pr. n. št. v Fornačah pri
Pomljan, Simonov zaliv idr.) ter je v uporabi od Piranu,“ Arheološki vestnik 43 (1992): 84; Jana Horvat in Alma Bav-
4. (zahodno Sredozemlje in Italija) do začetka dek, Okra, Vrata med Sredozemljem in Srednjo Evropo, Opera Institu-
ti Archaeologici Sloveniae 17 ( Ljubljana: ZRC SAZU, 2009), 57.
16 Sakara Sučevič, Prazgodovinska keramika med Miljskim zalivom
in porečjem Mirne, npr. G558, G582, G583, G600, G601, idr. 19 Stokin, “Naselbinski ostanki iz 1. st. pr. n. št. v Fornačah pri Piranu,“
t. 2/1, 3.
17 Sakara Sučevič, Prazgodovinska keramika med Miljskim zalivom
in porečjem Mirne, npr. G187. 20 Jana Horvat in Alma Bavdek, Okra, Vrata med Sredozemljem in Sred-
njo Evropo, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 17 ( Ljubljana:
ZRC SAZU, 2009), t. 40/1, masa ČP3.
ar heološke r azisk ave na lok aciji k aštelir nad korta mi v letu 2014 93
Slika 16. Kaštelir na Kortami, grafični prikaz zastopanosti arheoloških najdb, po posameznih kontekstih (SE).
lirju16 kakor tudi npr. na Serminu17 in jo lahko 1. stoletja pr. n. št. najstarejši primerki v Istri so
pripišemo bronastodobni poselitvi obravnavane- poznani iz Nezakcija (sr. 3, zač 2. stoletja pr. n.
ga območja. št.). Tovrstno keramiko so izdelovale delavnice
v Etruriji, Padaski nižini ter na severozahodni
Med rimskodobnimi najdbami so bili v jadranski obali, medtem ko so primerki slabše
sondi 1 odkriti razmeroma številni odlomki kvalitete izdelovale delavnice v Riminiju, morda
izdelkov iz keramike, med njimi odlomki finega celo v Akvileji in njeni okolici (severnojadranske
namiznega posodja, namiznega posodja, kuhin- delavnice).
jskega posodja in transportnega posodja, odlom-
ki kamnitih predmetov, med njimi npr. odlomki V prvi polovici 1. stol. pr. n. št. se v severni
žrmelj in brusa, ter fragmenti svinca. Italiji razvije posebna proizvodnja t. im. sredn-
jepadanska keramika s črnim premazom, ki je
Fino namizno posodje bila razširjena po vsej Padski nižini in je doseg-
Keramika s črnim premazom je v sondi 1/2014 la tudi Štalensko goro (tam je poimenovana po-
zastopana s 7 odlomki (G3, G4, G5, G6, G7, rozni fabrikat)18. Skleda (primerek G5) ima po-
G8, G9), odlomki ustij in ostenji, npr. v plasti dobne analogije tudi na Fornačah19 in Okri20.
SE 14. Tovrstna keramika je razprostranjena po
celotni obali (npr. Sermin, Fornače, Piran, Pulj, 18 Marko Stokin, “Naselbinski ostanki iz 1. st. pr. n. št. v Fornačah pri
Pomljan, Simonov zaliv idr.) ter je v uporabi od Piranu,“ Arheološki vestnik 43 (1992): 84; Jana Horvat in Alma Bav-
4. (zahodno Sredozemlje in Italija) do začetka dek, Okra, Vrata med Sredozemljem in Srednjo Evropo, Opera Institu-
ti Archaeologici Sloveniae 17 ( Ljubljana: ZRC SAZU, 2009), 57.
16 Sakara Sučevič, Prazgodovinska keramika med Miljskim zalivom
in porečjem Mirne, npr. G558, G582, G583, G600, G601, idr. 19 Stokin, “Naselbinski ostanki iz 1. st. pr. n. št. v Fornačah pri Piranu,“
t. 2/1, 3.
17 Sakara Sučevič, Prazgodovinska keramika med Miljskim zalivom
in porečjem Mirne, npr. G187. 20 Jana Horvat in Alma Bavdek, Okra, Vrata med Sredozemljem in Sred-
njo Evropo, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 17 ( Ljubljana:
ZRC SAZU, 2009), t. 40/1, masa ČP3.
