Page 94 - Studia Universitatis Hereditati, vol. 5(2) (2017)
P. 94
dia universitatis her editati, letnik 5 (2017), številk a 2 94Keramika s črnim premazom je bila najde-jena transportu vina. Istočasno (konec 2. stolet-
na tudi na Serminu21. Izdelke poroznega fabrika- ja pr. n. št. do srednjeavgustejskega obdobja) se
hereditatita/srednjepadanske keramike so izdelovali v ob- na zahodnojadranski obali razvije ovaloidna ob-
dobju od konca 2. stoletja pr. n. št. do začetka 1. lika Bransidi, namenjena transportu olja. Kasne-
stoletja n.št.22. je v zadnji tretjini 1. stoletja pr. n. št. v delavnicah
severozahodnega in vzhodnega Jadrana začne-
Namizno posodje jo izdelovati robustnješo obliko amfor, ki nado-
Namizno posodje (primerki G10, G11, G12, G13, mestijo obliko Lambogia 2, Dressel 6A. Obe ob-
G14, G15, G44) iz različnih stratigrafskih enot liki amfor sta hruškaste oblike z okroglimi ročaji
(SE 14, SE13) je verjetno severno jadranske proiz- in visokim zatičem, medtem ko je oblika Brin-
vodnje in je pogosto na najdiščih na Slovenski disi ovalne oblike s kratkim zatičem27.
obali, npr. Sermin 23 in slovenskega zaledja, pred-
vsem ob prometnicah, npr. na Okri24 . Na podlagi analogij smo amforam tega
tipa pripisali tudi odlomke ostenij G22 in G42
Kuhinjsko posodje ter večino ročajev transprotnega posodja oval-
Kuhinjska keramika (primerki G17, G18, G19, nega preseka. Dno amfore z delno ohranjenim
G20, G21, G45, G46, G47, G48, G50, G57, G23, zatičem G33 in ročaj G30 bi lahko bili del am-
G25, G55) je bila odkrita na primer v plasteh SE fore Brindisi. Zatič G33 je sorazmeroma kratek
14, SE 13 in SE 3 in je časovno težje opredeljiva, in morda pripada amfori tipa Dressel 2-6. Med
saj je bila po večini izdelek lokalnih delavnic. transportno posodje smemo prišteti tudi odlom-
Podoben okras glavničenja na kuhinjskih lon- ke, ki po masi in obliki niso značilni za amfore,
cih kot na primerku G18 se pojavlja tudi na For- verjetno pa so odlomki večjih shrambenih posod
načah25, prav tako je iz istega najdišča podoben (primerki G23, G25, G55).
lonec kot naš primerek G5026.
Ostalo
Transportno posodje V sondi 1 so bili najdeni tudi trije odlomki ročnih
Velik del keramičnih odlomkov pripada trans- mlinov – žrmlje (primerki G36, G37, G38), iz ra-
portnemu posodju, ki je bilo odkrito na primer v zličnih kamenin, vendar le en (G38) opredeljen
plasteh SE 14, SE 16 in SE 3 (primerki G22, G23, kot zgornji kamen – tekač. Odkrita sta bila tudi
G24, G26, G27, G28, G29, G31, G32, G33, G42, odlomek kamnitega brusa (G53) v SE 3 ter od-
G51, G52, G54). lomek kamnite kocke (G39) v SE 14.
Amfore tipa Lamboglia 2 in kasneje Dres- Fragmenti svinca (G41) so bili najdeni tudi
sel 6A sta značilni obliki transportnega posod- na Serminu (k. št. 88, 180, 500), kjer so bili inter-
ja v zgodni antiki. Lamboglia 2 se je pojavljala pretirani kot uteži za ribiške mreže28. Tudi ker-
v času od konca 2. stoletja do sredina 1. stolet- amični predmeti, podobni sicer predilnim vre-
ja pr. n. št. na jadranski obali in je bila namen- tencem, bi se lahko uporabljali pri ribolovu kot
uteži, morda plovci.
21 Ana Plestenjak, ur., Sermin, Arheološke raziskave v letu 2010, (Ljubl-
jana: Arhej d.o.o., 2012), 93, npr. G92. Podobo so opredeljeni predmeti najdeni na
Fornačah pri Piranu29. Kot pripomočke za ribo-
22 Plestenjak, Sermin, Arheološke raziskave v letu 2010, 93. lov bi lahko umestili tudi kamnit ovalen pred-
23 Plestenjak, Sermin, Arheološke raziskave v letu 2010, 94. met, morda kamnito utež (G49).
24 Jana Horvat in Alma Bavdek, Okra, Vrata med Sredozemljem in Sred-
27 Verena Vidrih Perko, Amfore v Sloveniji, Annales, Ser. hist. sociol. 10,
njo Evropo, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 17 ( Ljubljana: št. 2 (22), (2000), 421-456; Silvia Cipriano in Francesca Ferrarini, Le
ZRC SAZU, 2009), 74. amfore romane di Opitergium, Cornuda (Oderzo: Lions club di Oder-
25 Stokin, “Naselbinski ostanki iz 1. st. pr. n. št. v Fornačah pri Piranu,“ zo, 2001), 53.
t. 4/3.
26 Stokin, “Naselbinski ostanki iz 1. st. pr. n. št. v Fornačah pri Piranu,“ 28 Plestenjak, Sermin, 34.
t. 4/2. 29 Stokin, “Naselbinski ostanki iz 1. st. pr. n. št. v Fornačah pri Piranu,“
t. 5: 6-8.
na tudi na Serminu21. Izdelke poroznega fabrika- ja pr. n. št. do srednjeavgustejskega obdobja) se
hereditatita/srednjepadanske keramike so izdelovali v ob- na zahodnojadranski obali razvije ovaloidna ob-
dobju od konca 2. stoletja pr. n. št. do začetka 1. lika Bransidi, namenjena transportu olja. Kasne-
stoletja n.št.22. je v zadnji tretjini 1. stoletja pr. n. št. v delavnicah
severozahodnega in vzhodnega Jadrana začne-
Namizno posodje jo izdelovati robustnješo obliko amfor, ki nado-
Namizno posodje (primerki G10, G11, G12, G13, mestijo obliko Lambogia 2, Dressel 6A. Obe ob-
G14, G15, G44) iz različnih stratigrafskih enot liki amfor sta hruškaste oblike z okroglimi ročaji
(SE 14, SE13) je verjetno severno jadranske proiz- in visokim zatičem, medtem ko je oblika Brin-
vodnje in je pogosto na najdiščih na Slovenski disi ovalne oblike s kratkim zatičem27.
obali, npr. Sermin 23 in slovenskega zaledja, pred-
vsem ob prometnicah, npr. na Okri24 . Na podlagi analogij smo amforam tega
tipa pripisali tudi odlomke ostenij G22 in G42
Kuhinjsko posodje ter večino ročajev transprotnega posodja oval-
Kuhinjska keramika (primerki G17, G18, G19, nega preseka. Dno amfore z delno ohranjenim
G20, G21, G45, G46, G47, G48, G50, G57, G23, zatičem G33 in ročaj G30 bi lahko bili del am-
G25, G55) je bila odkrita na primer v plasteh SE fore Brindisi. Zatič G33 je sorazmeroma kratek
14, SE 13 in SE 3 in je časovno težje opredeljiva, in morda pripada amfori tipa Dressel 2-6. Med
saj je bila po večini izdelek lokalnih delavnic. transportno posodje smemo prišteti tudi odlom-
Podoben okras glavničenja na kuhinjskih lon- ke, ki po masi in obliki niso značilni za amfore,
cih kot na primerku G18 se pojavlja tudi na For- verjetno pa so odlomki večjih shrambenih posod
načah25, prav tako je iz istega najdišča podoben (primerki G23, G25, G55).
lonec kot naš primerek G5026.
Ostalo
Transportno posodje V sondi 1 so bili najdeni tudi trije odlomki ročnih
Velik del keramičnih odlomkov pripada trans- mlinov – žrmlje (primerki G36, G37, G38), iz ra-
portnemu posodju, ki je bilo odkrito na primer v zličnih kamenin, vendar le en (G38) opredeljen
plasteh SE 14, SE 16 in SE 3 (primerki G22, G23, kot zgornji kamen – tekač. Odkrita sta bila tudi
G24, G26, G27, G28, G29, G31, G32, G33, G42, odlomek kamnitega brusa (G53) v SE 3 ter od-
G51, G52, G54). lomek kamnite kocke (G39) v SE 14.
Amfore tipa Lamboglia 2 in kasneje Dres- Fragmenti svinca (G41) so bili najdeni tudi
sel 6A sta značilni obliki transportnega posod- na Serminu (k. št. 88, 180, 500), kjer so bili inter-
ja v zgodni antiki. Lamboglia 2 se je pojavljala pretirani kot uteži za ribiške mreže28. Tudi ker-
v času od konca 2. stoletja do sredina 1. stolet- amični predmeti, podobni sicer predilnim vre-
ja pr. n. št. na jadranski obali in je bila namen- tencem, bi se lahko uporabljali pri ribolovu kot
uteži, morda plovci.
21 Ana Plestenjak, ur., Sermin, Arheološke raziskave v letu 2010, (Ljubl-
jana: Arhej d.o.o., 2012), 93, npr. G92. Podobo so opredeljeni predmeti najdeni na
Fornačah pri Piranu29. Kot pripomočke za ribo-
22 Plestenjak, Sermin, Arheološke raziskave v letu 2010, 93. lov bi lahko umestili tudi kamnit ovalen pred-
23 Plestenjak, Sermin, Arheološke raziskave v letu 2010, 94. met, morda kamnito utež (G49).
24 Jana Horvat in Alma Bavdek, Okra, Vrata med Sredozemljem in Sred-
27 Verena Vidrih Perko, Amfore v Sloveniji, Annales, Ser. hist. sociol. 10,
njo Evropo, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 17 ( Ljubljana: št. 2 (22), (2000), 421-456; Silvia Cipriano in Francesca Ferrarini, Le
ZRC SAZU, 2009), 74. amfore romane di Opitergium, Cornuda (Oderzo: Lions club di Oder-
25 Stokin, “Naselbinski ostanki iz 1. st. pr. n. št. v Fornačah pri Piranu,“ zo, 2001), 53.
t. 4/3.
26 Stokin, “Naselbinski ostanki iz 1. st. pr. n. št. v Fornačah pri Piranu,“ 28 Plestenjak, Sermin, 34.
t. 4/2. 29 Stokin, “Naselbinski ostanki iz 1. st. pr. n. št. v Fornačah pri Piranu,“
t. 5: 6-8.
