Page 32 - Studia Universitatis Hereditati, vol 9(2) (2021)
P. 32
dia universitatis her editati, letnik 9 (2021), številk a 2 / volume 9 (2021), number 2 32celoten prostor že zravnan, njegova namembnostnima ravnima linijama med zunanjim in notra-
pa spremenjena. Podatke, ki jih morda lahko raz- njim robom diska. Okras je slabo razpoznaven
hereditatiširimo tudi na Ribiški trg, prinaša tudi Hilber zaradi uporabe že obrabljenega kalupa (Cunja
leta 1889, ki opisuje, da se je na vzhodnem delu 1996, 106). Na disku je bila ohranjena odprtina
otoka nahajalo večje število potopljenih pomo- za olje. Na mestu, kjer je disk potegnjen v nosek,
lov (Zanier 2011, 65). Na severni strani tega naj- so na notranji strani vidni sledovi gorenja. Gle-
daljšega zidu je bilo odkrito nekdanje morsko de primesi v glini, barve in odsotnosti premaza,
dno. Danes se morje nahaja več kot 130 m sever- sodi med imitacije afriških oljenk tipa Hayes II,
neje, kar je posledica nasipavanja otoka. z bližnjimi paralelami v Kopru na Kapucinskem
vrtu ter na Garibaldijevi ulici 30 (Cunja 1996,
Škofijska palača (2013) T. 20, 232; Kajfež, Josipovič 2000, 54). Oljenke
Zahodni del Trga Brolo, ki se na severozahodni tipa Hayes II so sicer znane na širšem slovenskem
strani stika s koprsko stolnico, zavzema Škofij- prostoru oz. v provincah Noriku, Panoniji Pri-
ska palača z vrtovi. Arheološka izkopavanja na mi in Saviji ter regiji Venetija in Histrija v 4. in 5.
območju stavbnega kompleksa Škofije Koper, ki stoletju (Modrijan, Milavec 2011, 237).
so se vršila leta 1989 pred gradnjo prizidka, so na
globini 2,4 m odkrila poznoantično plast z os- Odlomek ustja severnoafriške cilindrične
tanki materialne kulture, značilne za pozno- amfore tipa Keay 61 in 62 (T. 1: 5) ima tik pod ko-
antično poselitev Kopra med 4. in 7. stoletjem ničasto izoblikovanim odebeljenim ustjem opa-
(Kajfež, Josipovič 2000, 51). zne plitve kanelure, nastale pri izdelavi posode
na lončarskem vretenu. Ustja amfor tipa Keay 61
Zaradi rekonstrukcije in dozidave Škofijske in 62 so se nahajala tudi na območju izkopavanj
palače so bila leta 2012 opravljena testna sondi- Kapucinskega vrta ter na območju Škofijskega
ranja, pri katerih so bili odkriti ostanki zidov in ordinariata leta 1989 (Cunja 1996, T. 21; 22; 23;
odlomki tegul (Hofman 2012). Sledila so arheo- Kajfež, Josipovič 2000, 53).
loška izkopavanja na vrtu Škofijske palače.
Odkriti so bili tudi trije odlomki vzhod-
Različne poznoantične in zgodnejsrednje- nomediteranskih amfor tipa Keay 65 LRA 2,
veške jame so bile vkopane v geološko osnovo: okrašenih z linijami vzporednih gostih navzdol
jame za vertikalne nosilce, odpadne jame in grob- usmerjenih ostrih vzporednih kanelur (T. 2: 4,
ne jame. Poznoantična plast, ki se na koprskem 5). Amfore tipa Keay 65 LRA 2 so razširjena ob-
otoku pojavlja nad geološko osnovo, poleg si- lika vzhodno mediteranskih amfor, za katere je
cer različnega deleža peščenega melja in organ- značilen kroglast trup z gumbastim zaključkom.
skih delcev vsebuje še drobce oglja, lupine ško- Rame so konične in nizke, vrat lijakast, ustje na
ljk in polžev, dele gradbenega materiala (tegule, notranji strani odebeljeno. Ročaja sta polkrožno
inmbreksi), apnenčastih kamnitih ploščic in od- oblikovana, ovalnega preseka in povezujeta lija-
lomke poznoantične lončenine (Horvat 1993, 4). kast vrat z rameni. Ostanki amfor tipa Keay 65
Na dvorišču Škofijske palače v poznoantični pla- LRA 2 se pojavljajo na Koprskem otoku tudi na
sti prevladujejo najdbe amfor, sledi jim črno ku- Vrtni ulici 8 in Kapucinskem vrtu, v Piranu in
hinjsko posodje grobih faktur. Odkriti so bili še na Školaricah (Cunja 1996, T. 26, 294-296; Snoj,
večji kos hišnega lepa (T. 2: 10), valjasto obliko- Novšak 1992, 271; Žerjal 2008, 158).
van kos marmorja, glineno vretence, dva odlom-
ka oljenk (T. 1:1, 2) ter odlomek vrča. Med najmlajše keramične najdbe sodi od-
lomek amfore z ravnim dnom (T. 2: 6) iz dobro
Ohranjen odlomek oljenke (T. 1: 1) je zara- prečiščene gline, ki ji časovno sledimo od pozne-
di manjše ohranjenosti teže opredeljiv, vendar po ga 5. do začetka 7. stoletja.
vsej verjetnosti sodi med oljenke tipa Loeschc-
ke IX ali X. Ohranjen del diska oljenke (T. 1: 2) Odkriti so bili štirje odlomki narebrenih
ima ornament, oblikovan med dvema poudarje- ostenj amfor vzhodnomediteranskih amfor tipa
Keay 67, imenovanih Samos cistern type. Izdela-
pa spremenjena. Podatke, ki jih morda lahko raz- njim robom diska. Okras je slabo razpoznaven
hereditatiširimo tudi na Ribiški trg, prinaša tudi Hilber zaradi uporabe že obrabljenega kalupa (Cunja
leta 1889, ki opisuje, da se je na vzhodnem delu 1996, 106). Na disku je bila ohranjena odprtina
otoka nahajalo večje število potopljenih pomo- za olje. Na mestu, kjer je disk potegnjen v nosek,
lov (Zanier 2011, 65). Na severni strani tega naj- so na notranji strani vidni sledovi gorenja. Gle-
daljšega zidu je bilo odkrito nekdanje morsko de primesi v glini, barve in odsotnosti premaza,
dno. Danes se morje nahaja več kot 130 m sever- sodi med imitacije afriških oljenk tipa Hayes II,
neje, kar je posledica nasipavanja otoka. z bližnjimi paralelami v Kopru na Kapucinskem
vrtu ter na Garibaldijevi ulici 30 (Cunja 1996,
Škofijska palača (2013) T. 20, 232; Kajfež, Josipovič 2000, 54). Oljenke
Zahodni del Trga Brolo, ki se na severozahodni tipa Hayes II so sicer znane na širšem slovenskem
strani stika s koprsko stolnico, zavzema Škofij- prostoru oz. v provincah Noriku, Panoniji Pri-
ska palača z vrtovi. Arheološka izkopavanja na mi in Saviji ter regiji Venetija in Histrija v 4. in 5.
območju stavbnega kompleksa Škofije Koper, ki stoletju (Modrijan, Milavec 2011, 237).
so se vršila leta 1989 pred gradnjo prizidka, so na
globini 2,4 m odkrila poznoantično plast z os- Odlomek ustja severnoafriške cilindrične
tanki materialne kulture, značilne za pozno- amfore tipa Keay 61 in 62 (T. 1: 5) ima tik pod ko-
antično poselitev Kopra med 4. in 7. stoletjem ničasto izoblikovanim odebeljenim ustjem opa-
(Kajfež, Josipovič 2000, 51). zne plitve kanelure, nastale pri izdelavi posode
na lončarskem vretenu. Ustja amfor tipa Keay 61
Zaradi rekonstrukcije in dozidave Škofijske in 62 so se nahajala tudi na območju izkopavanj
palače so bila leta 2012 opravljena testna sondi- Kapucinskega vrta ter na območju Škofijskega
ranja, pri katerih so bili odkriti ostanki zidov in ordinariata leta 1989 (Cunja 1996, T. 21; 22; 23;
odlomki tegul (Hofman 2012). Sledila so arheo- Kajfež, Josipovič 2000, 53).
loška izkopavanja na vrtu Škofijske palače.
Odkriti so bili tudi trije odlomki vzhod-
Različne poznoantične in zgodnejsrednje- nomediteranskih amfor tipa Keay 65 LRA 2,
veške jame so bile vkopane v geološko osnovo: okrašenih z linijami vzporednih gostih navzdol
jame za vertikalne nosilce, odpadne jame in grob- usmerjenih ostrih vzporednih kanelur (T. 2: 4,
ne jame. Poznoantična plast, ki se na koprskem 5). Amfore tipa Keay 65 LRA 2 so razširjena ob-
otoku pojavlja nad geološko osnovo, poleg si- lika vzhodno mediteranskih amfor, za katere je
cer različnega deleža peščenega melja in organ- značilen kroglast trup z gumbastim zaključkom.
skih delcev vsebuje še drobce oglja, lupine ško- Rame so konične in nizke, vrat lijakast, ustje na
ljk in polžev, dele gradbenega materiala (tegule, notranji strani odebeljeno. Ročaja sta polkrožno
inmbreksi), apnenčastih kamnitih ploščic in od- oblikovana, ovalnega preseka in povezujeta lija-
lomke poznoantične lončenine (Horvat 1993, 4). kast vrat z rameni. Ostanki amfor tipa Keay 65
Na dvorišču Škofijske palače v poznoantični pla- LRA 2 se pojavljajo na Koprskem otoku tudi na
sti prevladujejo najdbe amfor, sledi jim črno ku- Vrtni ulici 8 in Kapucinskem vrtu, v Piranu in
hinjsko posodje grobih faktur. Odkriti so bili še na Školaricah (Cunja 1996, T. 26, 294-296; Snoj,
večji kos hišnega lepa (T. 2: 10), valjasto obliko- Novšak 1992, 271; Žerjal 2008, 158).
van kos marmorja, glineno vretence, dva odlom-
ka oljenk (T. 1:1, 2) ter odlomek vrča. Med najmlajše keramične najdbe sodi od-
lomek amfore z ravnim dnom (T. 2: 6) iz dobro
Ohranjen odlomek oljenke (T. 1: 1) je zara- prečiščene gline, ki ji časovno sledimo od pozne-
di manjše ohranjenosti teže opredeljiv, vendar po ga 5. do začetka 7. stoletja.
vsej verjetnosti sodi med oljenke tipa Loeschc-
ke IX ali X. Ohranjen del diska oljenke (T. 1: 2) Odkriti so bili štirje odlomki narebrenih
ima ornament, oblikovan med dvema poudarje- ostenj amfor vzhodnomediteranskih amfor tipa
Keay 67, imenovanih Samos cistern type. Izdela-
