Page 33 - Studia Universitatis Hereditati, vol 9(2) (2021)
P. 33
ia universitatis
ar heološk a izkopavanja v kopru med leti 2005 in 2019 ... 33
Slika 4: Koper, škofijska palača. Kompozitni tloris grobov in vkopov v geološko osnovo (izvedba: J. Hobič).
ne so iz gline z veliko količino sljude, so rdečerja- tudi pokrovom. Izdelava kuhinjskega posodja,
ve barve in trdo žgane, podolgovato ali hruškas- odkritega v Kopru je pripisana domačim lončar-
to oblikovanega trupa s koničastim zaključkom. jem (Cunja 1996, 122: Kajfež Josipovič 2000, 54).
Ustje je neprofilirano ali rahlo odebeljeno, vrat Najpogostejša oblika navadne keramike je lonec
nizek cilindričen in v rahlem kotu prehaja v z izvihanim ustjem, ki je enakomerno debelo in
rame. Ročaja sta oblikovana z vzdolžno kane- ravno zaključeno in skoraj brez vratu prehaja v
luro in povezujeta rame z zgornjim delom vra- izbočeno rame (T. 1: 10). Na mestu prehoda iz
tu. Razširjene so bile v Kampaniji in na Jadranu, rame v trup, se ostenje stanjša. V zgornji tretjini
predvsem v kontekstih poznega 6. stoletja (Per- lonec doseže najširši obod. Zunanji rob izvihane-
ko 2000, 444). Na območju Kopra so bile odkri- ga ustja ne presega največjega oboda posode, zato
te tudi na Kapucinskem vrtu (Cunja 1996, T. 27, sodi med bolj zaprte lonce. Na najdišču ni bilo
297-299). odkritih celih posod, vendar lahko sklepamo na
koničen spodnji del in ravno dno (Cunja 1996,
Kuhinjska keramika je na najdišču Škofij- 122). Glede na oblikovanost ustja in stanjšanost
ske palače zastopana z lonci (T. 1: 10) izdelani- ostenja sodijo v prvo skupino loncev z neprofi-
mi na lončarskem vretenu iz gline s primesmi liranim izvihanim ustjem po Cunji (1996, 123).
peska, apnenca in drugih pustil, ki so lončar- Časovno imajo taki lonci širok časovni razpon,
ski masi namerno dodane zaradi temperaturnih najbolj pogosto pa jih najdemo v kontekstih 6. in
sprememb, katerim so podvržene posode pri ku- 7. stoletja (Cunja 1996, 125).
hanju. Posodje je dobro redukcijsko in trdo žga-
no. Določimo lahko vsaj dve različni fakturi. Pri V poznoantični plasti se je nahajalo vreten-
prvi so primesi drobno zmlete, pri drugi so gro- ce (T. 2: 7) ter odlomek hišnega lepa ali ometa
be, kar se odraža tako na površini posode kot v svetlo rjave barve, iz gline z večjo količino svetlih
debelini sten. Enake lastnosti lahko pripišemo
ar heološk a izkopavanja v kopru med leti 2005 in 2019 ... 33
Slika 4: Koper, škofijska palača. Kompozitni tloris grobov in vkopov v geološko osnovo (izvedba: J. Hobič).
ne so iz gline z veliko količino sljude, so rdečerja- tudi pokrovom. Izdelava kuhinjskega posodja,
ve barve in trdo žgane, podolgovato ali hruškas- odkritega v Kopru je pripisana domačim lončar-
to oblikovanega trupa s koničastim zaključkom. jem (Cunja 1996, 122: Kajfež Josipovič 2000, 54).
Ustje je neprofilirano ali rahlo odebeljeno, vrat Najpogostejša oblika navadne keramike je lonec
nizek cilindričen in v rahlem kotu prehaja v z izvihanim ustjem, ki je enakomerno debelo in
rame. Ročaja sta oblikovana z vzdolžno kane- ravno zaključeno in skoraj brez vratu prehaja v
luro in povezujeta rame z zgornjim delom vra- izbočeno rame (T. 1: 10). Na mestu prehoda iz
tu. Razširjene so bile v Kampaniji in na Jadranu, rame v trup, se ostenje stanjša. V zgornji tretjini
predvsem v kontekstih poznega 6. stoletja (Per- lonec doseže najširši obod. Zunanji rob izvihane-
ko 2000, 444). Na območju Kopra so bile odkri- ga ustja ne presega največjega oboda posode, zato
te tudi na Kapucinskem vrtu (Cunja 1996, T. 27, sodi med bolj zaprte lonce. Na najdišču ni bilo
297-299). odkritih celih posod, vendar lahko sklepamo na
koničen spodnji del in ravno dno (Cunja 1996,
Kuhinjska keramika je na najdišču Škofij- 122). Glede na oblikovanost ustja in stanjšanost
ske palače zastopana z lonci (T. 1: 10) izdelani- ostenja sodijo v prvo skupino loncev z neprofi-
mi na lončarskem vretenu iz gline s primesmi liranim izvihanim ustjem po Cunji (1996, 123).
peska, apnenca in drugih pustil, ki so lončar- Časovno imajo taki lonci širok časovni razpon,
ski masi namerno dodane zaradi temperaturnih najbolj pogosto pa jih najdemo v kontekstih 6. in
sprememb, katerim so podvržene posode pri ku- 7. stoletja (Cunja 1996, 125).
hanju. Posodje je dobro redukcijsko in trdo žga-
no. Določimo lahko vsaj dve različni fakturi. Pri V poznoantični plasti se je nahajalo vreten-
prvi so primesi drobno zmlete, pri drugi so gro- ce (T. 2: 7) ter odlomek hišnega lepa ali ometa
be, kar se odraža tako na površini posode kot v svetlo rjave barve, iz gline z večjo količino svetlih
debelini sten. Enake lastnosti lahko pripišemo
