Page 42 - Studia Universitatis Hereditati, vol 9(2) (2021)
P. 42
dia universitatis her editati, letnik 9 (2021), številk a 2 / volume 9 (2021), number 2 42Vrtna ulica 2, ki se navezuje na celotno območjemočju Škofijske palače je bilo namreč odkritih
Vrtne ulice 8, se podobno pojavlja območje, ki je nadpovprečno veliko govejih kosti iz najbolj mes-
hereditatiimelo le poselitveno funkcijo. V poznoantičnem natih anatomskih regij, izpostaviti pa kaže tudi
urbanem tkivu so torej obstajala območja s po- relativno številne ostanke morskih mehkužcev.
sebno funkcijo. Najbolje zastopani taksoni so ostriga, čokati in
bodičasti volek ter rožiček. Slednji bržčas ni bil
Glede na različen keramičen material, po kulinarično zanimiv, ostale tri vrste pa so med
eni strani lokalne izdelave in po drugi strani uvo- prehranskimi odpadki v lokalnih rimskodob-
ženo afriško in vzhodno mediteransko posodje, nih in poznoantičnih kontekstih zastopane raz-
ter glede na lesene objekte in zidano arhitekturo, meroma pogosto (Petrucci 2007, 553–554; 2017,
kakor tudi glede različnih prehranjevalnih na- 180–182).
vad, lahko sklepamo, da je na koprskem otoku v
pozni antiki bivalo prebivalstvo različne social- Poseben komentar v tem smislu zaslužijo hi-
ne, morda celo pravne strukture. šice polžev in/ali školjk v polnilih grobov 1, 6 in
8 z lokacije Škofijska palača. Čeprav gre bržčas
S predstavitvijo treh najdišč smo odprli več za naključne najdbe, ki so se v grobovih znašle
novih vprašanj, povezanih s poselitvenim in gro- kot del zasutja, pa večkrat dokumentirana pra-
biščnim območjem otoka ter socialno struk- ksa uporabe tovrstnih predmetov kot grobni pri-
turo prebivalstva. Kronološko ta najdišča lah- datek vsaj na načelni ravni vendarle dopušča tudi
ko umestimo v starejšo fazo po Cunji, to je v čas drugačno razlago.
med začetkom 5. in koncem 7. stoletja, saj najd-
be lahko navežemo na materialno kulturo Kapu- V tem smislu se zdi zanimiv predvsem sku-
cinskega vrta (Cunja 1996, 130) in prisotnostjo pek štirih drobcev školjčne lupine iz groba 1, v
importirane keramike, ki priča o trgovini med katerem je bil pokopan med šest in sedem let
severnim Jadranom, severno afriško obalo in star otrok. Najdbe bi utegnile pripadati velike-
vzhodnim Mediteranom. To slednje je izrazito mu leščurju (Pinna nobilis), ki je bil zavoljo biser-
poudarjeno na lokaciji Škofijska palača, kjer je ne matice estetsko še posebej zanimiv in je znan
uvožena keramika številčno prevladuje nad do- iz nekaterih okvirno sočasnih otroških grobov
mačo keramiko. v regiji (glej npr. Petrucci 2007, 529). Vrsto so v
rimskem času sicer lokalno izkoriščali za prehra-
Dodaten vpogled v poznoantično material- no, saj je užiten, gospodarsko pa je bi bil zanimiv
no kulturo obravnavnih lokacij ter v prehramb- tudi zaradi tvorbe bisusnih niti, s katerimi se za-
ne navade in strukturiranost lokalne skupnosti sidra v podlago. Iz teh niti so namreč izdelova-
v času med 4. in 7. stoletjem ponujajo rezultati li cenjeno tkanino (Petrucci 2017, 181). Štirje do-
analize živalskih ostankov. V skladu s pričakova- mnevni drobci leščurja iz obravnavanega groba
nji je bilo ugotovljeno, da je bila pri zagotavljanju 1 so ob še zgolj dveh drugih takšnih primerkih
potrebnih količin živalskih beljakovin v ospred- iz poznoantičnega zasutja SE 174 edini tovrstni
ju živinoreja, intenzivno pa je bilo tudi izkorišča- najdbi z območja Škofije, Vrtne ulice 2 in Vrtne
nje morskih virov. Na krožnikih se je domnev- ulice 8.
no najpogosteje znašla govedina, čeprav je treba
omeniti, da je dokumentiran delež manjših ži- Katalog najdb:
vali zaradi zgolj ročnega pobiranja najdb bržčas Prikazane najdbe na tablah 1 in 2 predstavljajo
nekoliko podcenjen (prim. Toškan 2015). V gra- izbrane najdbe s posameznih najdišč.
divu z Vrtne ulice 2 in 8 največ ostankov pripisa-
nih drobnici, vendar pri tem ne gre pozabiti, da Oznaka PN predstavlja številko posebne
masa posamezne ovce oziroma koze znatno zaos- najdbe, določene ob obdelavi pred predajo odgo-
taja za maso sicer lokalno nekoliko slabše zasto- vornemu muzeju.
panega goveda.
Analiza prehranskih navad je pokazala na
privilegiran jedilnik cerkvenih veljakov. Na ob-
Vrtne ulice 8, se podobno pojavlja območje, ki je nadpovprečno veliko govejih kosti iz najbolj mes-
hereditatiimelo le poselitveno funkcijo. V poznoantičnem natih anatomskih regij, izpostaviti pa kaže tudi
urbanem tkivu so torej obstajala območja s po- relativno številne ostanke morskih mehkužcev.
sebno funkcijo. Najbolje zastopani taksoni so ostriga, čokati in
bodičasti volek ter rožiček. Slednji bržčas ni bil
Glede na različen keramičen material, po kulinarično zanimiv, ostale tri vrste pa so med
eni strani lokalne izdelave in po drugi strani uvo- prehranskimi odpadki v lokalnih rimskodob-
ženo afriško in vzhodno mediteransko posodje, nih in poznoantičnih kontekstih zastopane raz-
ter glede na lesene objekte in zidano arhitekturo, meroma pogosto (Petrucci 2007, 553–554; 2017,
kakor tudi glede različnih prehranjevalnih na- 180–182).
vad, lahko sklepamo, da je na koprskem otoku v
pozni antiki bivalo prebivalstvo različne social- Poseben komentar v tem smislu zaslužijo hi-
ne, morda celo pravne strukture. šice polžev in/ali školjk v polnilih grobov 1, 6 in
8 z lokacije Škofijska palača. Čeprav gre bržčas
S predstavitvijo treh najdišč smo odprli več za naključne najdbe, ki so se v grobovih znašle
novih vprašanj, povezanih s poselitvenim in gro- kot del zasutja, pa večkrat dokumentirana pra-
biščnim območjem otoka ter socialno struk- ksa uporabe tovrstnih predmetov kot grobni pri-
turo prebivalstva. Kronološko ta najdišča lah- datek vsaj na načelni ravni vendarle dopušča tudi
ko umestimo v starejšo fazo po Cunji, to je v čas drugačno razlago.
med začetkom 5. in koncem 7. stoletja, saj najd-
be lahko navežemo na materialno kulturo Kapu- V tem smislu se zdi zanimiv predvsem sku-
cinskega vrta (Cunja 1996, 130) in prisotnostjo pek štirih drobcev školjčne lupine iz groba 1, v
importirane keramike, ki priča o trgovini med katerem je bil pokopan med šest in sedem let
severnim Jadranom, severno afriško obalo in star otrok. Najdbe bi utegnile pripadati velike-
vzhodnim Mediteranom. To slednje je izrazito mu leščurju (Pinna nobilis), ki je bil zavoljo biser-
poudarjeno na lokaciji Škofijska palača, kjer je ne matice estetsko še posebej zanimiv in je znan
uvožena keramika številčno prevladuje nad do- iz nekaterih okvirno sočasnih otroških grobov
mačo keramiko. v regiji (glej npr. Petrucci 2007, 529). Vrsto so v
rimskem času sicer lokalno izkoriščali za prehra-
Dodaten vpogled v poznoantično material- no, saj je užiten, gospodarsko pa je bi bil zanimiv
no kulturo obravnavnih lokacij ter v prehramb- tudi zaradi tvorbe bisusnih niti, s katerimi se za-
ne navade in strukturiranost lokalne skupnosti sidra v podlago. Iz teh niti so namreč izdelova-
v času med 4. in 7. stoletjem ponujajo rezultati li cenjeno tkanino (Petrucci 2017, 181). Štirje do-
analize živalskih ostankov. V skladu s pričakova- mnevni drobci leščurja iz obravnavanega groba
nji je bilo ugotovljeno, da je bila pri zagotavljanju 1 so ob še zgolj dveh drugih takšnih primerkih
potrebnih količin živalskih beljakovin v ospred- iz poznoantičnega zasutja SE 174 edini tovrstni
ju živinoreja, intenzivno pa je bilo tudi izkorišča- najdbi z območja Škofije, Vrtne ulice 2 in Vrtne
nje morskih virov. Na krožnikih se je domnev- ulice 8.
no najpogosteje znašla govedina, čeprav je treba
omeniti, da je dokumentiran delež manjših ži- Katalog najdb:
vali zaradi zgolj ročnega pobiranja najdb bržčas Prikazane najdbe na tablah 1 in 2 predstavljajo
nekoliko podcenjen (prim. Toškan 2015). V gra- izbrane najdbe s posameznih najdišč.
divu z Vrtne ulice 2 in 8 največ ostankov pripisa-
nih drobnici, vendar pri tem ne gre pozabiti, da Oznaka PN predstavlja številko posebne
masa posamezne ovce oziroma koze znatno zaos- najdbe, določene ob obdelavi pred predajo odgo-
taja za maso sicer lokalno nekoliko slabše zasto- vornemu muzeju.
panega goveda.
Analiza prehranskih navad je pokazala na
privilegiran jedilnik cerkvenih veljakov. Na ob-
