Page 38 - Studia Universitatis Hereditati, vol 9(2) (2021)
P. 38
ela 4: Živalski ostanki poznoantične starosti z najdišča Vrtna ulica 2 v Kopru po skeletnih elementih. Količina na-
jdb je podana kot število opredeljenih primerkov (Number of Identified Speciemens oziroma NISP; Grayson 1984).
Takson Dens Epistropheus Tibia Testa
Bos taurus 1 1 1
Caprinae 1 1
Sus domesticus 1
Bolinus brandaris
Hexaplex trunculus
Na skrajnem zahodnem robu izkopnega po-studia universitatis her editati, letnik 9 (2021), številk a 2 / volume 9 (2021), number 2 38so se v zemljenem polnilu nahajali odlomki rim-
lja je bilo pod novejšimi nasutji tlakovanje, ver- skega stekla, črne kuhinjske keramike, posame-
jetno del ulice, ki se je nahajala med Obzidno inhereditati zno kamenje ter lupine hišic morskih polžev. V
Vrtno ulico in bila kasneje pozidana. Na vzhod- poznoantični plasti so se nahajali tudi zaključki
nem delu izkopnega polja se je nahajala srednje- poznoantičnih amfor tipa Keay 61 in 62, odlom-
veška ruševinska plast, njej je sledil svetlo siv ki ročajev amfor z ovalnim presekom, odlomek
estrih, temu je sledila ruševinska plast, v kateri so vrča ter dve ustji.
se nahajali odlomki tegul, tlakovcev, opeke, mo-
zaične kocke, žeblji in ostanki malte. Temu je sle- Ustje amfore (T. 1: 7) sodi v skupino afri-
dila plast kamenja in nato plast, v katero so bile ških cilindričnih amfor srednjih dimenzij, tip
vkopane posamezne jame za vertikalne nosilce. Keay 25. Izdelovali so jih v Tuniziji od 4. stoletja
Merile so med 20 in 40 cm in bile odkrite po ce- dalje in so predhodnice velikih afriških amfor.
lotnem delu izkopnega polja. Razporejene so bile Med amforami, ki jih najdemo v jugovzhodno
posamično ali v skupinah po dve ali tri. Skoraj alpskem prostoru so najpogostejši tip afriških
vse so vsebovale kamenje, ki je služilo za stabil- amfor (Modrijan Milavec 2011, 142). Po vsej ver-
nost vertikalnih lesenih stebrov. Iz njihovega po- jetnosti so služile prevozu olja, morda tudi vina.
ložaja bi lahko sklepali na obstoj vsaj dveh objek-
tov velikosti 2 x 3 m oziroma 2,5 x 3,5 m. Odlomek vrča (T. 2: 6) je opredeljiv zaradi
izstopajočega okrasa in barve ostenja. Izdelan
Na vzhodnem delu izkopnega polja se je
pod naselbinsko ruševinsko plastjo nahajalo po- je iz dobro prečiščene gline brez vidnih
znoantično grobišče, vkopano v kompaktno ru- primesi, svetlo rumeno žgan, s premazom sko-
meno oranžno ilovnato geološko osnovo. Odkri- raj enake barve. Okrašen je s plitvo vrezano
tih je bilo šest poznoantičnih grobov, grob št. 2 vzporedno večlinijsko glavničeno valovnico,
je vseboval dva skeleta, v grobu št. 6 sta bili suk- ki je potegnjena v rahlem ali bolj izrazitem va-
cesivno pokopani dve osebi. Skeleti so bili slabo lovanju. Poznoantični vrči tega tipa so značil-
ohranjeni in večinoma otroški: grob št. 1, 2 (oba ni za kontekste 6. in 7. stoletja iz širšega obmo-
skeleta), 4, 5; grob 3 in 7 sta pripadala odrasli ose- čja vzhodnega Mediterana. Znani so iz sicilskih
bi (Leben-Seljak 2008). Razen groba št. 3, ki je grobov zgodnjebizantinskega obdobja oziroma
bil usmerjen sever-jug, so bili vsi ostali usmerje- zgodnjesrednjeveškim najdiščem ob reki Pad
ni vzhod-zahod. Grob št. 3 je bil tudi edini, ki (Cunja 1996, 121).
je imel pridatek - svinčeno utež za ribiško mre-
žo. Grobovi so imeli označene grobne jame z Zbir živalskih ostankov iz poznoantičnih
odlomki pokončno stoječih rimskih tegul, tla- kontekstov vključuje le pet odlomkov kosti in
kovcev ali posameznimi kamni. Sklenjen obod zob sesalcev, med katerimi je en ožje taksonom-
grobne jame je imel le grob št. 5. Poleg skeletov sko neopredeljen, ter po eno skoraj v celoti ohra-
njeno hišico bodičastega (Bolinus brandaris) in
čokatega volka (tabela 4).
jdb je podana kot število opredeljenih primerkov (Number of Identified Speciemens oziroma NISP; Grayson 1984).
Takson Dens Epistropheus Tibia Testa
Bos taurus 1 1 1
Caprinae 1 1
Sus domesticus 1
Bolinus brandaris
Hexaplex trunculus
Na skrajnem zahodnem robu izkopnega po-studia universitatis her editati, letnik 9 (2021), številk a 2 / volume 9 (2021), number 2 38so se v zemljenem polnilu nahajali odlomki rim-
lja je bilo pod novejšimi nasutji tlakovanje, ver- skega stekla, črne kuhinjske keramike, posame-
jetno del ulice, ki se je nahajala med Obzidno inhereditati zno kamenje ter lupine hišic morskih polžev. V
Vrtno ulico in bila kasneje pozidana. Na vzhod- poznoantični plasti so se nahajali tudi zaključki
nem delu izkopnega polja se je nahajala srednje- poznoantičnih amfor tipa Keay 61 in 62, odlom-
veška ruševinska plast, njej je sledil svetlo siv ki ročajev amfor z ovalnim presekom, odlomek
estrih, temu je sledila ruševinska plast, v kateri so vrča ter dve ustji.
se nahajali odlomki tegul, tlakovcev, opeke, mo-
zaične kocke, žeblji in ostanki malte. Temu je sle- Ustje amfore (T. 1: 7) sodi v skupino afri-
dila plast kamenja in nato plast, v katero so bile ških cilindričnih amfor srednjih dimenzij, tip
vkopane posamezne jame za vertikalne nosilce. Keay 25. Izdelovali so jih v Tuniziji od 4. stoletja
Merile so med 20 in 40 cm in bile odkrite po ce- dalje in so predhodnice velikih afriških amfor.
lotnem delu izkopnega polja. Razporejene so bile Med amforami, ki jih najdemo v jugovzhodno
posamično ali v skupinah po dve ali tri. Skoraj alpskem prostoru so najpogostejši tip afriških
vse so vsebovale kamenje, ki je služilo za stabil- amfor (Modrijan Milavec 2011, 142). Po vsej ver-
nost vertikalnih lesenih stebrov. Iz njihovega po- jetnosti so služile prevozu olja, morda tudi vina.
ložaja bi lahko sklepali na obstoj vsaj dveh objek-
tov velikosti 2 x 3 m oziroma 2,5 x 3,5 m. Odlomek vrča (T. 2: 6) je opredeljiv zaradi
izstopajočega okrasa in barve ostenja. Izdelan
Na vzhodnem delu izkopnega polja se je
pod naselbinsko ruševinsko plastjo nahajalo po- je iz dobro prečiščene gline brez vidnih
znoantično grobišče, vkopano v kompaktno ru- primesi, svetlo rumeno žgan, s premazom sko-
meno oranžno ilovnato geološko osnovo. Odkri- raj enake barve. Okrašen je s plitvo vrezano
tih je bilo šest poznoantičnih grobov, grob št. 2 vzporedno večlinijsko glavničeno valovnico,
je vseboval dva skeleta, v grobu št. 6 sta bili suk- ki je potegnjena v rahlem ali bolj izrazitem va-
cesivno pokopani dve osebi. Skeleti so bili slabo lovanju. Poznoantični vrči tega tipa so značil-
ohranjeni in večinoma otroški: grob št. 1, 2 (oba ni za kontekste 6. in 7. stoletja iz širšega obmo-
skeleta), 4, 5; grob 3 in 7 sta pripadala odrasli ose- čja vzhodnega Mediterana. Znani so iz sicilskih
bi (Leben-Seljak 2008). Razen groba št. 3, ki je grobov zgodnjebizantinskega obdobja oziroma
bil usmerjen sever-jug, so bili vsi ostali usmerje- zgodnjesrednjeveškim najdiščem ob reki Pad
ni vzhod-zahod. Grob št. 3 je bil tudi edini, ki (Cunja 1996, 121).
je imel pridatek - svinčeno utež za ribiško mre-
žo. Grobovi so imeli označene grobne jame z Zbir živalskih ostankov iz poznoantičnih
odlomki pokončno stoječih rimskih tegul, tla- kontekstov vključuje le pet odlomkov kosti in
kovcev ali posameznimi kamni. Sklenjen obod zob sesalcev, med katerimi je en ožje taksonom-
grobne jame je imel le grob št. 5. Poleg skeletov sko neopredeljen, ter po eno skoraj v celoti ohra-
njeno hišico bodičastega (Bolinus brandaris) in
čokatega volka (tabela 4).
