Page 10 - Studia Universitatis Hereditati, vol 10(2) (2022)
P. 10
dia universitatis her editati, letnik 10 (2022), številk a 2 / volume 10 (2022), number 2 10Prvo razpravo, Uporaba interpretativne enačbe zasedanjih aktivnosti Mestnega muzeja Zagreb,
omogočanje kulturnih izkušenj za občinstvo s po- ki ima dolgo zgodovino dela z obiskovalci s po-
hereditatisebnimi potrebami v digitalnem okolju, sta prip- sebnimi potrebami in je prejel oznako COME-
ravila Dorotha Papathanasiou in Aldo Di Russo -IN, razpravljata o pomenu in dostopnos-
(Artifactory, Grčija). Predstavljata vlogo in vred- ti arheološke dediščine vsem tipom muzejskih
note multimedijsko podprte digitalne pripove- obiskovalcev. Poudarek je na skupnem principu
di in digitalne izkušnje, ki ne uresničujejo le kul- vzajemnega učenja, ki uvaja vse več različnih pri-
turnih odkritij na mestih, v muzejih in zbirkah, lagoditev v muzeje za vse obiskovalce, obenem pa
temveč izpolnjujejo izobraževalne cilje in men- rednim obiskovalcem omogoča, da se seznanijo z
talno usposabljanje ter obiskovalcem s posebni- inkluzijo.
mi potrebami omogočajo interakcijo s (ponov-
no) predstavljeno dediščino. Iz muzejsko dostopne arheološke dedišči-
ne, nas naslednji članek privede do popolnoma
Sledi prispevek, ki je prav tako osredoto- nedostopne arheološke dediščine, oziroma do
čen na rabo in izkoriščanje novih tehnologij možnosti sodobnega načina njene prezentaci-
v kontekstu univerzalnega oblikovanja v uče- je na primeru grobnice v Ohridu. Ivan Maleza-
nju, naslova Univerzalno oblikovanje in kultur- nov iz Nacionalnega zavoda za varstvo kulturnih
na dediščina. Aleksandra Karovska Ristovska spomenikov in muzeja v Ohridu in Martina Ble-
in Nikola Minov z Univerze Sv. Cirila in Me- čić Kavur z Univerze na Primorskem, predsta-
toda v Skopju predstavljata možnosti in dosež- vljata izdelavo digitalne dokumentacije za virtu-
ke interoperabilne digitalne spletne platforme, alno rekonstrukcijo, vizualno restavracijo in 3D
razvite v okviru projekta Accessible and Digita- model zgodovinsko zelo pomembne grobnice
lized Cultural Heritage for Persons with Disabili- makedonskega tipa. S tem nam predstavita kako
tes. Slednja, ki predlaga vključevanje in razširitev se lahko popolnoma izoliranem najdišču omo-
načinov predstavljanja, več načinov izražanja in goči vizualni dostop v okvirju dediščinskega tu-
vrsto interakcij za angažiranje, omogoča osebam rizma in/ali inkluzivne arheologije.
s posebnimi potrebami zaznavno dostopnost in-
kluzivnem učenju arheologije, arheološke in kul- Naslednji članek Rimski tempelj – heroon iz
turne dediščine. Gramadja, Barovo – Demir Kapija je tudi pri-
mer iz prakse. Viktor Lilchik Adamsen, Anto-
Tretji članek prvega sklopa, Kaj zares želi- nio Jakimovski in Marjan Jovanov z Univerze
te?, podpisujeta Boris Kavur in Martina Blečić Sv. Cirila in Metoda v Skopju, predstavljajo re-
Kavur z Univerze na Primorskem. Prispevek na- zultate arheološke raziskave templja – heroona
govarja avtentičnosti arheološke dediščine in no- iz rimskega obdobja, izdelave tridimenzionalne
vih perspektiv njene predstavitve, ki z uporabo digitalne rekonstrukcije, vizualne restavracije in
IKT naprav, širijo vidik dediščinskega turizma 3D modela templja, oziroma njegove uporabe v
in ga selijo v svet virtualne resničnosti. Zaključi- različnih izobraževalnih dejavnostih za občin-
ta kako se s tem omogoča, pri obravnavi o vklju- stvo s posebnimi potrebami.
čevanju oseb s posebnimi potrebami, premik od
razprave o minoriziranih identitetah k skup- Številko zaključuje obsežen članek Kathari-
ni izkušnji, hkrati pa se zmanjšajo razlike med ne Zanier z Univerze v Ljubljani, ki v soavtor-
zmožnostmi potrošnje med različnimi člani so- stvu s Tajdo Senica in Nejcem Dolinarjem iz
dobne in kompleksne družbe. Zavoda za varstvo kulturne dediščine Sloveni-
je, obravnava prezentacijo in interpretacijo ar-
Drugi sklop prispevkov odpira članek Mu- heoloških najdišč glede na njihovo entiteto, sta-
zejska dostopnost: razvoj dobre prakse za promoci- nje ohranjenosti in potencialne možnosti razvoja
jo arheološke dediščine v soavtorstvu Zrinke Mi- ter širši dostopnosti najdišč v konceptu trajnos-
leusnić (Univerze na Primorskem) in Aleksandre ti in inkluzije. Predstavljeni so različni predlogi
Bugar (Muzej grada Zagreba). Na primeru do- prezentacije in interpretacije arheoloških najdi-
omogočanje kulturnih izkušenj za občinstvo s po- ki ima dolgo zgodovino dela z obiskovalci s po-
hereditatisebnimi potrebami v digitalnem okolju, sta prip- sebnimi potrebami in je prejel oznako COME-
ravila Dorotha Papathanasiou in Aldo Di Russo -IN, razpravljata o pomenu in dostopnos-
(Artifactory, Grčija). Predstavljata vlogo in vred- ti arheološke dediščine vsem tipom muzejskih
note multimedijsko podprte digitalne pripove- obiskovalcev. Poudarek je na skupnem principu
di in digitalne izkušnje, ki ne uresničujejo le kul- vzajemnega učenja, ki uvaja vse več različnih pri-
turnih odkritij na mestih, v muzejih in zbirkah, lagoditev v muzeje za vse obiskovalce, obenem pa
temveč izpolnjujejo izobraževalne cilje in men- rednim obiskovalcem omogoča, da se seznanijo z
talno usposabljanje ter obiskovalcem s posebni- inkluzijo.
mi potrebami omogočajo interakcijo s (ponov-
no) predstavljeno dediščino. Iz muzejsko dostopne arheološke dedišči-
ne, nas naslednji članek privede do popolnoma
Sledi prispevek, ki je prav tako osredoto- nedostopne arheološke dediščine, oziroma do
čen na rabo in izkoriščanje novih tehnologij možnosti sodobnega načina njene prezentaci-
v kontekstu univerzalnega oblikovanja v uče- je na primeru grobnice v Ohridu. Ivan Maleza-
nju, naslova Univerzalno oblikovanje in kultur- nov iz Nacionalnega zavoda za varstvo kulturnih
na dediščina. Aleksandra Karovska Ristovska spomenikov in muzeja v Ohridu in Martina Ble-
in Nikola Minov z Univerze Sv. Cirila in Me- čić Kavur z Univerze na Primorskem, predsta-
toda v Skopju predstavljata možnosti in dosež- vljata izdelavo digitalne dokumentacije za virtu-
ke interoperabilne digitalne spletne platforme, alno rekonstrukcijo, vizualno restavracijo in 3D
razvite v okviru projekta Accessible and Digita- model zgodovinsko zelo pomembne grobnice
lized Cultural Heritage for Persons with Disabili- makedonskega tipa. S tem nam predstavita kako
tes. Slednja, ki predlaga vključevanje in razširitev se lahko popolnoma izoliranem najdišču omo-
načinov predstavljanja, več načinov izražanja in goči vizualni dostop v okvirju dediščinskega tu-
vrsto interakcij za angažiranje, omogoča osebam rizma in/ali inkluzivne arheologije.
s posebnimi potrebami zaznavno dostopnost in-
kluzivnem učenju arheologije, arheološke in kul- Naslednji članek Rimski tempelj – heroon iz
turne dediščine. Gramadja, Barovo – Demir Kapija je tudi pri-
mer iz prakse. Viktor Lilchik Adamsen, Anto-
Tretji članek prvega sklopa, Kaj zares želi- nio Jakimovski in Marjan Jovanov z Univerze
te?, podpisujeta Boris Kavur in Martina Blečić Sv. Cirila in Metoda v Skopju, predstavljajo re-
Kavur z Univerze na Primorskem. Prispevek na- zultate arheološke raziskave templja – heroona
govarja avtentičnosti arheološke dediščine in no- iz rimskega obdobja, izdelave tridimenzionalne
vih perspektiv njene predstavitve, ki z uporabo digitalne rekonstrukcije, vizualne restavracije in
IKT naprav, širijo vidik dediščinskega turizma 3D modela templja, oziroma njegove uporabe v
in ga selijo v svet virtualne resničnosti. Zaključi- različnih izobraževalnih dejavnostih za občin-
ta kako se s tem omogoča, pri obravnavi o vklju- stvo s posebnimi potrebami.
čevanju oseb s posebnimi potrebami, premik od
razprave o minoriziranih identitetah k skup- Številko zaključuje obsežen članek Kathari-
ni izkušnji, hkrati pa se zmanjšajo razlike med ne Zanier z Univerze v Ljubljani, ki v soavtor-
zmožnostmi potrošnje med različnimi člani so- stvu s Tajdo Senica in Nejcem Dolinarjem iz
dobne in kompleksne družbe. Zavoda za varstvo kulturne dediščine Sloveni-
je, obravnava prezentacijo in interpretacijo ar-
Drugi sklop prispevkov odpira članek Mu- heoloških najdišč glede na njihovo entiteto, sta-
zejska dostopnost: razvoj dobre prakse za promoci- nje ohranjenosti in potencialne možnosti razvoja
jo arheološke dediščine v soavtorstvu Zrinke Mi- ter širši dostopnosti najdišč v konceptu trajnos-
leusnić (Univerze na Primorskem) in Aleksandre ti in inkluzije. Predstavljeni so različni predlogi
Bugar (Muzej grada Zagreba). Na primeru do- prezentacije in interpretacije arheoloških najdi-
