Page 138 - Studia Universitatis Hereditati, vol 13(2) (2025)

podatke za preučevanje zgodovine in kulture oto- ponujajo neposredne dokaze o zgodovini rimske
kov. Sem sodijo epigrafski spomeniki, kot je napis urbanizacije na Cresu.
CIL III 3148 (10131), ki se nanaša na gradnjo kurije Glede na utemeljene sume, da je bil najpo-
v času vladavine Tiberija. Po Fortisu naj bi ta napis membnejši epigrafski vir arhipelaga napačno pripi-
izviral iz majhne vasi Beli na severnem delu Cresa. san, smo primerjali arheološke vire treh domnev-
Debata o številu urbanih središč na Cresu in nih rimskih mest: Osorja, Cresa in Belega. Pri tem
njihovem pomenu v upravni strukturi poteka že je bilo treba upoštevati ne le posamezne epigrafske
od Fortisovega časa. V ospredju je vprašanje, ali so spomenike, temveč tudi sledove rimskega obdobja
obstajala tri samostojna rimska mest in kakšna je na celotnem arhipelagu, saj lahko le tako razume-
bila njihova natančna lega. mo polni pomen rimske prisotnosti. Poleg spome-
Od leta 2023 se na Osor osredotoča avstrijsko- nikov in predmetov materialne kulture o tej zgo-
-slovenski projekt Osor onkraj mita. Novi rezulta- dovini pričajo tudi prostorski vzorci sistematične
ti osvetljujejo vpliv rimske urbanizacije na celoten rimske poselitve.
138 arhipelag Cres-Lošinj ter prispevajo k razjasnit- Rezultati potrjujejo, da je Osor rimsko središ-
vi razprave o rimskih mestih na Cresu. Razprava če Cresa in da napis CIL III 3148 (10131) verjetno
studia universitatis hereditati, letnik 13 (2025), številka 2 / volume 13 (2025), number 2
v prispevku temelji tudi na rezultatih drugega, hr- izhaja od tam. Lega rimskega Cresa ostaja nezna-
vaško-avstrijskega projekta, ki preučuje radiokar- na. Datiranje malte kaže, da je bil Beli poseljen v
bonsko datiranje zgodovinskega materiala iz mal- pozni antiki, vendar ni dokazov, da bi bil v zgod-
te na arhipelagu. Rezultati za obzidja mesteca Beli njem cesarstvu rimsko mesto.