Page 165 - Studia Universitatis Hereditati, vol 13(2) (2025)

development in Osor must prioritise quality, inter- množični turizem v Osorju ni ne izvedljiv ne zaže-
pretation, and learning rather than visitor volume. len, hkrati pa te omejitve mesto določajo kot ideal-
The core proposal of the article is the develop- no okolje za razvoj alternativnih, digitalno posre-
ment of a digital twin of Osor as an infrastructur- dovanih modelov dostopa. Arheološke raziskave v
al solution to accessibility. Conceptualised as a dy- Osorju so obsežne in interdisciplinarne, vendar so
namic, multi-layered digital representation of the njihovi rezultati večinoma dostopni strokovni jav-
town’s archaeological landscape, the digital twin nosti, medtem ko je javna interpretacija razdroblje-
would integrate spatial models, excavation data, na in omejena.
historical interpretation, and narrative content. V tem kontekstu prispevek Osor umešča v
It would function as a backbone for diverse digi- okvir nacionalnih in regionalnih kulturnih ter tu-
tal applications, including augmented and virtual rističnih politik, ki vse bolj poudarjajo trajnost, te-
reality, serious games, and educational platforms matski turizem in digitalne inovacije. Kulturne
such as Minecraft, ensuring scientific consisten- prakse, kot so Osorske glasbene večeri, so analizi-
cy and adaptability over time. By enabling access rane kot primeri aktivacije zgodovinskih in arheo- 165
independent of physical presence, the digital twin loških prostorov skozi nesnovno dediščino, hkra-
would extend Osor’s archaeological knowledge ti pa razkrivajo omejitve sezonsko osredotočenega
‘from island to cloud’, supporting education, pub- kulturnega dogajanja. Razprava pokaže, da mora
lic engagement, and sustainable heritage manage- dediščinski razvoj Osorja temeljiti na interpreta-
ment without increasing pressure on the site itself. ciji, učenju in kakovosti izkušnje, ne pa na količi-
The article concludes that small and remote ni obiskovalcev.
heritage towns like Osor can serve as laborato- Osrednji prispevek, ki ga ponuja članek, je ra-
ries for innovative heritage models. By integrat- zvoj digitalnega dvojnika Osorja kot infrastruk-
ing archaeological research, digital technologies, turne rešitve za vprašanje dostopnosti. Digitalni
and sustainable tourism strategies, Osor demon- dvojnik je razumljen kot dinamična, večplastna
strates how archaeological knowledge can be trans- digitalna predstavitev arheološke krajine, ki pove-
formed into a distributed cultural and educational zuje prostorske modele, podatke izkopavanj, zgo-
resource, reinforcing both heritage protection and dovinsko interpretacijo in pripovedne vsebine.
contemporary relevance. Deloval bi kot skupna osnova za različna digitalna
orodja, kot so obogatena in navidezna resničnost, Make Osor Great Again: Accessible Archaeology Between Island and Cloud
Povzetek resne igre ter izobraževalne platforme, pri čemer bi
Prispevek obravnava Osor, majhno naselje na oto- zagotavljal znanstveno konsistentnost in možnost
kih Cres in Lošinj, kot študijo primera za premi- posodabljanja. S tem bi omogočil dostop do arhe-
slek o dostopnosti arheološke dediščine v okoljih ološkega znanja neodvisno od fizičnega obiska ter
z izjemno dediščinsko vrednostjo in omejenim fi- razširil dediščinsko prisotnost Osorja »od otoka
zičnim dosegom. Arheološke in zgodovinske razi- do oblaka«.
skave kažejo, da je imel Osor od prazgodovine do Prispevek zaključuje, da lahko majhna in od-
rimskega in zgodnjesrednjeveškega obdobja v se- daljena dediščinska mesta, kot je Osor, delujejo kot
vernem Jadranu strateško vlogo kot pomorsko voz- laboratoriji za inovativne pristope k upravljanju in
lišče, upravno središče in škofijski sedež. Danes pa posredovanju dediščine. Z integracijo arheoloških
se sooča z demografskim upadom, infrastruktur- raziskav, digitalnih tehnologij in trajnostnih turi-
nimi omejitvami in izrazito sezonsko odvisnostjo stičnih strategij Osor ponuja model, v katerem ar-
od turizma, kar omejuje tako obisk kot širšo javno heološko znanje postane razpršen kulturni in izo-
dostopnost arheološkega znanja. braževalni vir z dolgoročno družbeno vrednostjo.
Prispevek dostopnost obravnava kot
večplastni dediščinski problem, ki presega fizič-
ni dostop in vključuje kroženje znanja, interpre-
tacijo, izobraževanje ter sodelovanje javnosti. Za-
radi otoške lege in občutljive arheološke strukture