Page 123 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754
P. 123
Stati in obstati 17(2021): 331-353
https://doi.org/10.26493/2590-9754.17(34)331-353
VERSKI MOTIVI V PRAVLJICAH OSCARJA WILDA
Milena Mileva Blažić
Pedagoška fakulteta univerze v Ljubljani, Ljubljana
milena.blazic@pef.uni-lj.si
Oscar Wilde, s polnim imenom Oscar Fingal O’Flahertie Wills
Wilde, je bil rojen 16. oktobra 1854 v Dublinu na Irskem, umrl pa je
20. novembra 1900 v Parizu v Franciji. V literarni zgodovini je splošno
znan kot duhovit dramatik, esejist, pesnik in romanopisec. Njegova dela
so bila sorazmerno zgodaj prevedena v slovenščino, npr. roman Slika
Doriana Graya (1891, v sl. 1924), Lady Windermere: drama v štirih deja-
njih (1892, v sl. 1921), Kako važno je biti resen (1895, v sl. 1967) itn. Wilde
je bil rojen v aristokratski družini, oče Sir William Wilde je bil zdrav-
nik in mati Jane Frances Elgee – umetniško ime Speranza – pesnica ozi-
roma poetesa, ki je vodila literarni salon. Po Dublinu je Wilde študiral
v Trinity Collegeu v Dublinu in v Magdalen Collegeu na Oxfordu kla-
sično filologijo in je že kot študent izkazoval talent. Zato so v njegovih
pravljicah pogoste omembe grških kipov, Adonisa, Narcisa ipd. Wilde
je veliko potoval v Ameriko, London, Pariz, bil je vabljen predavatelj,
duhovit govorec z aforističnim slogom. Nanj so vplivali dekadenca, es-
teticizem in simbolizem v viktorijanskem obdobju. Nedvomno je bil
Wilde karizmatična oseba, saj je v kratkem življenju veliko potoval in
predaval. Na osnovi članka Karizma teorije Marka Juvana (2014) je raz-
vidno, da je imel Wilde vse značilnosti »kozmopolitskega zvezdniške-
ga sistema« (str. 206).
Wilde se je leta 1855 v Dublinu poročil s Constance Lloyd (1858–
1898). Pravljice je bral in/ali pripovedoval sinovoma Cyrylu (1885–1915)
in Vyvyanu (1886–1967). Njegove pravljice so večnaslovniške (angl.
331
https://doi.org/10.26493/2590-9754.17(34)331-353
VERSKI MOTIVI V PRAVLJICAH OSCARJA WILDA
Milena Mileva Blažić
Pedagoška fakulteta univerze v Ljubljani, Ljubljana
milena.blazic@pef.uni-lj.si
Oscar Wilde, s polnim imenom Oscar Fingal O’Flahertie Wills
Wilde, je bil rojen 16. oktobra 1854 v Dublinu na Irskem, umrl pa je
20. novembra 1900 v Parizu v Franciji. V literarni zgodovini je splošno
znan kot duhovit dramatik, esejist, pesnik in romanopisec. Njegova dela
so bila sorazmerno zgodaj prevedena v slovenščino, npr. roman Slika
Doriana Graya (1891, v sl. 1924), Lady Windermere: drama v štirih deja-
njih (1892, v sl. 1921), Kako važno je biti resen (1895, v sl. 1967) itn. Wilde
je bil rojen v aristokratski družini, oče Sir William Wilde je bil zdrav-
nik in mati Jane Frances Elgee – umetniško ime Speranza – pesnica ozi-
roma poetesa, ki je vodila literarni salon. Po Dublinu je Wilde študiral
v Trinity Collegeu v Dublinu in v Magdalen Collegeu na Oxfordu kla-
sično filologijo in je že kot študent izkazoval talent. Zato so v njegovih
pravljicah pogoste omembe grških kipov, Adonisa, Narcisa ipd. Wilde
je veliko potoval v Ameriko, London, Pariz, bil je vabljen predavatelj,
duhovit govorec z aforističnim slogom. Nanj so vplivali dekadenca, es-
teticizem in simbolizem v viktorijanskem obdobju. Nedvomno je bil
Wilde karizmatična oseba, saj je v kratkem življenju veliko potoval in
predaval. Na osnovi članka Karizma teorije Marka Juvana (2014) je raz-
vidno, da je imel Wilde vse značilnosti »kozmopolitskega zvezdniške-
ga sistema« (str. 206).
Wilde se je leta 1855 v Dublinu poročil s Constance Lloyd (1858–
1898). Pravljice je bral in/ali pripovedoval sinovoma Cyrylu (1885–1915)
in Vyvyanu (1886–1967). Njegove pravljice so večnaslovniške (angl.
331
