Page 151 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 20, zvezek 40 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, volume 20, issue 40
P. 151

Williams, E., Dingle, G., & Clift, S. M. (2018). A systematic review of mental
               health and wellbeing outcomes of group singing for adults with a mental
               health condition. European Journal of Public Health, 28(6), 1035–1042.
           Povzetek
           UDK 784:78.087.68:316.728

           Čeprav so številne raziskave raziskovale prednosti zborovskega petja v primerjavi z dru-
           gimi glasbenimi in neglasbenimi dejavnostmi ter njegove pozitivne učinke na dob-
           ro počutje in duševno zdravje odraslih, je malo raziskav, ki preučujejo, kako sodelova-
           nje v zboru izboljšuje dobro počutje mladostnikov. Cilji pričujoče raziskave so preučiti
           večplastne prispevke zborovskega petja k psihološkemu, socialnemu, čustvenemu, h ko-
           gnitivnemu in k fizičnemu dobremu počutju mladostnikov ter odraslih in identificirati
           prednosti sodelovanja v zboru v primerjavi z drugimi prostočasnimi dejavnostmi, tako
           skupinskimi kot individualnimi. Začetno iskanje v spletnih bazah podatkov (Elsevier,
           ERIC, MEDLINE) in drugih spletnih virih (ResearchGate, Academia.edu, SageJour-
           nals, Frontiers, PubMed) je prineslo 1.377 člankov. Po pregledu 64 celotnih besedil je 12
           raziskav izpolnilo merila za vključitev, vključno z mešanimi metodami (n 5), s kvalitativ-  Jovana Milošević ◆ CHORAL SINGING AS A MEANS OF INCREASING WELLBEING IN YOUTH AND ADULTS: PRISMA REVIEW
           nimi (n = 1) in kvantitativnimi (n = 6) pristopi. Večina raziskav, vključenih v sistematič-
           ni pregled, je zajemala širok starostni razpon, kar kaže na heterogene vzorčne skupine,
           ki so bile razvrščene v pretežno mladostnike (n = 4) in pretežno odrasle (n = 8). Psiholo-
           ško dobro počutje je bila prevladujoča dimenzija dobrega počutja v pregledanih raziska-
           vah, vključno z izboljšano kakovostjo življenja, življenjskim zadovoljstvom in motivacijo.
           Družbeno dobro počutje je bilo prav tako primarni fokus raziskav, ki poudarja pozitiv-
           ne vplive na identiteto, socialno povezanost in vključenost. Čustveno dobro počutje je
           dosledno kazalo pozitivne učinke, vključno z izboljšanim razpoloženjem in zmanjša-
           njem stresa. Kognitivne koristi, kot so povečana osredotočenost in izboljšane glasbene
           veščine, so bile očitne v obeh starostnih skupinah. Fizično dobro počutje je vključeva-
           lo izboljšano zdravje glasu, večjo telesno pripravljenost in nadzorovano dihanje. Razi-
           skave primerjalnih skupin poudarjajo edinstvene prednosti zborovskega petja v primer-
           javi s solo petjem, z ekipnimi športi in drugimi glasbenimi dejavnostmi, zlasti v smislu
           socialnih in psiholoških koristi. Sistematični pregled poudarja dosledno pozitivne učin-
           ke zborovskega petja na splošno dobro počutje v obeh starostnih skupinah. Ugotovlje-
           no pomanjkanje raziskav, ki se osredotočajo na mladostnike in njihovo dobro počutje
           ob zborovskem petju, poudarja potrebo po prihodnjih raziskavah na tem področju. Ce-
           lostnejši pristop v teh raziskavah lahko ponudi celovito razumevanje večplastnih koris-
           ti za mladostnike. Poleg tega bi vključitev več longitudinalnih raziskav lahko pomagala
           raziskati dolgoročne učinke sodelovanja v zboru na dobro počutje mladih ter prispevala
           dragocene vpoglede tako za raziskovalce kot za praktike.









                                                                           151
   146   147   148   149   150   151   152   153   154