Page 116 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani

Lindeman, J. (2005). ALLU: Ala­asteen Lukutesti: Käyttäjän käsikirja
glasbenopedagoški zbornik ◆ letnik/volume 20 ◆ številka/number 41
Universityof Finland, Centre of Learning Research.
Lindner, K.-T., & Schwab, S. (2020). Differentiation and individualisation
in inclusive education: A systematic review and narrative synthesis.
International Journal of Inclusive Education. https://doi.org/10.1080
/13603116.2020.1813450
Lyon, G. R., Shaywitz, S. E., & Shaywitz, B. A. (2003). Defining dyslexia,
comorbidity, teachers’ knowledge of language and reading: A definition
of dyslexia. Annals of Dyslexia, 53, 1−14.
Martan, V., Skočić Mihić, S., & Čepić, R. (2024). Teachers’ knowledge about
students with dyslexia and professional development. European Journal
of Contemporary Education, 12(2), 535−552.
Münte, T. F., Altenmüller, E., & Jäncke, L. (2002). The musician’s brain as a
model of neuroplasticity. Nature Review Neuroscience, 3(6), 473−478.
Overy, K., Nicolson, R., Fawcett, A. J., & Clarke, E. F. (2003). Dyslexia and
music: Measuring musical timing skills. Dyslexia, 9(1), 18−36.
Piéron, H. (1973). Dictionary of psychology. Globo Publishing House.
Protopapas, A., & Skaloumbakas, C. (2008b). Software for screening
learning skills and difficulties (LAMDA). EPEAEK II Action, 1.
Stein, J., & Walsh, V. (1997). To see but not to read: The magnocellular
theory of dyslexia. Trends in Neurosciences, 20(4), 147−152.
Vandierendonck, A., Kemps, E., Fastame, M. C., & Szmalec, A. (2004).
Working memory components of Corsi blocks task. British Journal of
Psychology, 95(Pt. 1), 57−79.
Zuk, J., Perdue, M. V., Becker, B., Yu, X., Chang, M., Raschle, N. M., &
Gaab, N. (2018). Neural correlates of phonological processing: Disrupted
in children with dyslexia and enhanced in musically trained children.
Developmental Cognitive Neuroscience, 34, 82−91.

Povzetek
UDK 78:616.89­008.434.5

Prispevek obravnava, kako glasbene stimulacije podpirajo otroke z disleksijo, zlasti pri
izboljšanju branja, fonološkega zavedanja in kognitivnega razvoja. Primarni cilji so iden­
tificirati učinkovite glasbene strategije, oceniti njihov vpliv in zagotoviti vključitev otrok
z disleksijo v inkluzivne učilnice. Novejše raziskave poudarjajo skupne živčne mehaniz­
me in se osredotočajo na glasbene intervencije, ki temeljijo na ritmu in melodiji ter nju­
ni kombinaciji. Usklajene so z ustvarjanjem inkluzivnih izobraževalnih praks in podpor­
nega individualiziranega učenja. Z vključevanjem glasbenih dejavnosti v učilnice lahko
učitelji razrešujejo izzive, s katerimi se soočajo učenci z disleksijo. Posebne dejavnosti v
obravnavanih raziskavah vključujejo stimulacije na osnovi ritma, kot so telesna tolkala,
tapkanje, bobnanje, igranje tolkal, odbijanje žoge, ki izboljšujejo fonološko obdelavo in

116