Page 121 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani

Glasbena samopodoba učencev v glasbeni šoli in vloga
učitelja pri njenem oblikovanju
MUSICAL SELF-CONCEPT of Music School Students and the Role
of a Teacher in Shaping It

Natalija Šimunovič
Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo
in Glasbena šola Jesenice
natalija.viola@gmail.com

Mentorica: izr. prof. dr. Katarina Habe
datum zagovora: 13. december 2024

Doktorska disertacija Glasbena samopodoba učencev v glasbeni šoli in vloga učitelja pri nje-
nem oblikovanju obravnava vidik kultiviranja glasbene identitete v procesih glasbenega
izobraževanja. Teoretski temelj raziskave smo naslonili na psihološki konstrukt glasbe­
ne samopodobe, ki predstavlja osnovni mehanizem konstruiranja glasbene identitete z
razvojnim vrhom v mladostništvu. Naš namen je bil preučiti oblikovanje glasbene sa­
mopodobe učencev glasbene šole v zaključnih razredih. V kontekstu dejavnikov, ki na
to vplivajo, smo raziskovali tudi glasbeno identiteto učiteljev. Izvedli smo kvantitativno
raziskavo glasbene samopodobe učencev, medtem ko smo glasbeno identiteto učiteljev
preučili s pomočjo utemeljene teorije. Zadnja raziskovalna faza je obsegala akcijsko raz­
iskovanje, cilj katerega je bil oblikovati učenje inštrumenta po zasnovi Hargreavesovega
modela potencialnih učnih izidov v glasbenem izobraževanju.
Rezultati raziskave so pokazali, da glasbeno samopodobo učencev značilno oblikujejo
komponente razpoloženja, sposobnosti/ambicij in komuniciranja. Razlike v glasbeni sa­
mopodobi glede na spol, glasbene preference in učno uspešnost se pri učencih niso odra­
zile pri vseh komponentah. Ugotovili smo pozitivno povezanost glasbene samopodobe
z vključevanjem (ne)(in)formalnih načinov poučevanja in negativno povezanost s stop­
njo učenčeve izvajalske anksioznosti.
Učitelj inštrumenta/petja se je v raziskavi potrdil kot ključni socialni deležnik pri obli­
kovanju glasbene samopodobe. Skozi refleksijo konstruiranja lastne identitete se tudi on
sam – najbolj identificiran z vlogama izvajalca in pedagoga – doživlja kot pomemben so­
oblikovalec glasbene samopodobe svojega učenca.
Disertacija v slovensko glasbenoizobraževalno okolje prispeva spoznanja o glasbeni sa­
mopodobi učencev in njeni povezanosti z glasbeno identiteto učiteljev. Prikazani učin­
ki poučevanja v Hargreavesovem modelu potencialnih učnih izidov glasbenega izobraževanja
lahko pomagajo pri vzgoji nove generacije učencev inštrumenta/petja, ki se bo oddaljila
od tradicionalnega modela mojster – vajenec, medtem ko bo vlogo virtuoza decentrali­
zirala na podlagi improvizacije, petja, plesa, komponiranja, orkestriranja in povezovanja
z drugimi vejami umetnosti. Globalen uvid raziskave pri tem govori v prid generativne­

Povzetek doktorske disertacije ◆ Doctoral Thesis Abstract © Author
https://doi.org/10.26493/2712-3987.20(41)121-122