Page 157 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 157
je bil enak kot pri radialnih, razlika je bila frekvenca udarcev, ki je pri fok- matjaž ogris, david ravnik
usnih znašala 5 Hz, gostota energijskega toka zdravljenja pa je bila 0.18 mJ/
mm2. Uporabili smo nastavek I (Nastavek za fokusirane udarne valove, s kat-
erim določamo oddaljenost izvora udarnega vala od tkiva. Različni nastavki
se uporabljajo za različne globine zdravljenja. Brez nastavka dosežemo naj
večjo globino zdravljenja).
Dobljene rezultate smo analizirali s programsko opremo za obdelavo podat-
kov SPSS 22.0 (ang. Statistical Package for Social Science). Pri interpretaciji smo
izhajali iz postavljenih hipotez. Pred analiziranjem podatkov smo ugotavljali
ali so ti normalno porazdeljeni. Za ta namen sta bila narejena testa Kolmogor-
ov-Smirnov in Shapiro-Wilk, ki določata tudi, kateri statistični test bomo upo-
rabili za nadaljnjo analizo podatkov. Normalnost porazdelitve smo razbrali iz
P-vrednosti, ki je na podlagi obeh izvedenih testov pokazal, da so P-vrednosti
v večini primerov pod 0,05, kar pomeni, da podatki niso normalno porazdel-
jeni. Zato smo za nadaljnjo analizo izbrali neparametrične teste. V vzorec je
bilo zajetih 60 udeležencev, 30 žensk in 30 moških. Izbor ni bil naključen, saj
je bil namen raziskave dobiti podatke oseb, ki imajo težave zaradi kalcinira-
joče tendinopatije v ramenu. Prav tako smo želeli na podlagi dobljenih re-
zultatov preveriti razlike med odzivnostjo obravnave kalcinirajoče tendinop-
atije v ramenu z UGV med moškimi in ženskami, zato vzorec predstavlja isto
število enih in drugih. Udeleženci so bili k sodelovanju povabljeni na prvem
obisku v Center za zdravje in gibanje Kinesio fit, kamor so bili naročeni za
obravnavo kalcinirajoče tendinopatije z UGV. Obravnava z UGV je v celoti po-
tekala s pomočjo neodvisnega diplomiranega fizioterapevta z opravljenim
strokovnim izpitom. V nadaljnjih raziskovanjih bi bilo smiselno ugotavljati
tudi razlike med starostjo, opravljanjem poklicev, prav tako bi bilo smiselno
opraviti rentgenski oz. ultrazvočni posnetek 12 tednov po zadnji opravljeni
obravnavi, s čimer bi dobili tudi potrditev, v kolikšni meri so v obravnavanem
območju še prisotni kristali kalcijevega hidroksiapatita. Smotrno izhodišče za
nadaljnje raziskave na področju zdravljenja mišično-skeletnih bolezni z UGV
bi bila tudi primerjava med skupino, ki bi bila zdravljena z UGV in kontrolno
skupino, ki v času poteka raziskave ne bi bila deležna nobenih oblik terapij.
Raziskava, ki smo jo opravili, je bila izvedena v skladu z osnovnimi etičnimi
načeli; spoštovanjem avtonomije človeka, zagotavljanjem dobrodelnosti ter
pravno etično zapovedjo glede moralno pravilne in primerne obravnave vsa-
kega posameznika. Vsak posameznik, ki je bil vključen v raziskavo, je v to pri-
volil prostovoljno, po tem, ko smo ga obvestili o namenu in poteku raziskave.
Prav tako je imel vsak od udeležencev možnost, da se iz raziskave kadarkoli
umakne oziroma prekine sodelovanje v njej. Vse informacije, ki smo jih dobi-
li pri raziskavi so zaupne in se uporabljajo le za namen raziskave ter ne bodo
kakorkoli vplivale na osebno razpoznavnost udeležencev v javno dostopnih
analizah, niti v raziskovalnih poročilih. Predpostavke, da se tovrstno zdravl-
jenje odraža v zmanjšanem zaznavanju bolečine, večjem obsegu giba in pov-
ečani mišični moči v ramenskem sklepu smo s postavljenimi hipotezami po-
trdili.
155
usnih znašala 5 Hz, gostota energijskega toka zdravljenja pa je bila 0.18 mJ/
mm2. Uporabili smo nastavek I (Nastavek za fokusirane udarne valove, s kat-
erim določamo oddaljenost izvora udarnega vala od tkiva. Različni nastavki
se uporabljajo za različne globine zdravljenja. Brez nastavka dosežemo naj
večjo globino zdravljenja).
Dobljene rezultate smo analizirali s programsko opremo za obdelavo podat-
kov SPSS 22.0 (ang. Statistical Package for Social Science). Pri interpretaciji smo
izhajali iz postavljenih hipotez. Pred analiziranjem podatkov smo ugotavljali
ali so ti normalno porazdeljeni. Za ta namen sta bila narejena testa Kolmogor-
ov-Smirnov in Shapiro-Wilk, ki določata tudi, kateri statistični test bomo upo-
rabili za nadaljnjo analizo podatkov. Normalnost porazdelitve smo razbrali iz
P-vrednosti, ki je na podlagi obeh izvedenih testov pokazal, da so P-vrednosti
v večini primerov pod 0,05, kar pomeni, da podatki niso normalno porazdel-
jeni. Zato smo za nadaljnjo analizo izbrali neparametrične teste. V vzorec je
bilo zajetih 60 udeležencev, 30 žensk in 30 moških. Izbor ni bil naključen, saj
je bil namen raziskave dobiti podatke oseb, ki imajo težave zaradi kalcinira-
joče tendinopatije v ramenu. Prav tako smo želeli na podlagi dobljenih re-
zultatov preveriti razlike med odzivnostjo obravnave kalcinirajoče tendinop-
atije v ramenu z UGV med moškimi in ženskami, zato vzorec predstavlja isto
število enih in drugih. Udeleženci so bili k sodelovanju povabljeni na prvem
obisku v Center za zdravje in gibanje Kinesio fit, kamor so bili naročeni za
obravnavo kalcinirajoče tendinopatije z UGV. Obravnava z UGV je v celoti po-
tekala s pomočjo neodvisnega diplomiranega fizioterapevta z opravljenim
strokovnim izpitom. V nadaljnjih raziskovanjih bi bilo smiselno ugotavljati
tudi razlike med starostjo, opravljanjem poklicev, prav tako bi bilo smiselno
opraviti rentgenski oz. ultrazvočni posnetek 12 tednov po zadnji opravljeni
obravnavi, s čimer bi dobili tudi potrditev, v kolikšni meri so v obravnavanem
območju še prisotni kristali kalcijevega hidroksiapatita. Smotrno izhodišče za
nadaljnje raziskave na področju zdravljenja mišično-skeletnih bolezni z UGV
bi bila tudi primerjava med skupino, ki bi bila zdravljena z UGV in kontrolno
skupino, ki v času poteka raziskave ne bi bila deležna nobenih oblik terapij.
Raziskava, ki smo jo opravili, je bila izvedena v skladu z osnovnimi etičnimi
načeli; spoštovanjem avtonomije človeka, zagotavljanjem dobrodelnosti ter
pravno etično zapovedjo glede moralno pravilne in primerne obravnave vsa-
kega posameznika. Vsak posameznik, ki je bil vključen v raziskavo, je v to pri-
volil prostovoljno, po tem, ko smo ga obvestili o namenu in poteku raziskave.
Prav tako je imel vsak od udeležencev možnost, da se iz raziskave kadarkoli
umakne oziroma prekine sodelovanje v njej. Vse informacije, ki smo jih dobi-
li pri raziskavi so zaupne in se uporabljajo le za namen raziskave ter ne bodo
kakorkoli vplivale na osebno razpoznavnost udeležencev v javno dostopnih
analizah, niti v raziskovalnih poročilih. Predpostavke, da se tovrstno zdravl-
jenje odraža v zmanjšanem zaznavanju bolečine, večjem obsegu giba in pov-
ečani mišični moči v ramenskem sklepu smo s postavljenimi hipotezami po-
trdili.
155
