Page 170 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 170
iskovanje za znanje, znanje za zdravje katerih je bilo 90,6 % opredeljenih kot normalnih, 4,3 % z reaktivnimi ali ne-
neoplastičnimi spremembami, 4,9 % pa je bilo patoloških izvidov. Leta 2015 je
bilo v Registru raka Republike Slovenije vpisanih 119 novih primerov raka ma-
terničnega vratu, kar je 44 % manj primerov, kot jih je bilo ob ustanovitvi pro-
grama leta 2003. Incidenčna stopnja je še vedno največja v starosti med 35
in 59 let. Najpomembnejši nevarnostni dejavniki, ki povzročajo predrakave
spremembe in raka materničnega vratu, so HPV, ki so tudi najpomembne-
jši dejavnik za nastanek, sledijo zgodnja mladost pri prvem spolnem odno-
su in večje število spolnih partnerjev, kajenje, večje število porodov, starost,
družinska obremenjenost z rakom materničnega vratu, slabo družbenoekon-
omsko stanje, druge spolno prenesene bolezni, virus HIV in peroralni kontra-
ceptivi (Uršič Vrščaj, 2005). Ista avtorica še posebej poudarja, da so okužbe s
HPV danes velik problem, saj povzročajo rakave in nerakave bolezni tako pri
ženskah kot pri moških. HPV povzroča pri ženskah raka materničnega vra-
tu, nožnice in zunanjega spolovila, pri moških raka penisa ter pomemben
delež raka žrela in raka zadnjika pri obeh. Državni program zgodnjega od-
krivanja predrakavih sprememb na materničnem vratu je na svoji spletni st-
rani izdal povzetek rezultatov, kjer je navedeno, da pregledanost ciljne popu-
lacije glede na starost in lokacijo stalnega bivališča žensk v zadnjem 3-letnem
obdobju od 1. 7. 2015 do 30. 6. 2018 državnega programa ZORA presega 70
% populacije. Še vedno pa je problem premajhna pregledanost na jugoza-
hodu in severozahodu države ter pri ženskah, starih 50-64 let (Primic Žakelj,
Ivanuš, Pogačnik in Florjančič, 2017). Poljak in Šterbenc (2018) navajata, da je
bilo več desetletij citološko presejanje s testom PAP edini način, s katerim se
je preprečevalo raka materničnega vratu in posledice. Danes je na voljo cepi-
vo proti HPV. Prvo profilaktično cepivo je bilo odobreno leta 2007. Trenutno
so registrirana tri cepiva: − 2-valentno (2vHPV) cepivo proti HPV-16 in HPV-18,
− 4-valentno (4vHPV) cepivo proti HPV-6, HPV-11, HPV-16 in HPV-18, − 9-va-
lentno (9vHPV) cepivo proti HPV-6, HPV-11, HPV-16, HPV-18, HPV-31, HPV-33,
HPV-45, HPV-52, HPV-5. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti prepričan-
ja in stališča staršev do cepljenja proti HPV, kateri demografski dejavniki so
povezani s precepljenostjo oziroma odločitvijo staršev ter ugotoviti seznan-
jenost staršev z okužbami in stališče o cepljenju. V raziskavi so bile postavl-
jene tri raziskovalne hipoteze, ki smo jih preverjali v fazi analize:
H1: Med izbrano demografsko spremenljivko izobrazba in stopnjo oza-
veščenosti staršev o cepljenju proti HPV obstajajo statistično značilne ra-
zlike.
H2: Med izbrano demografsko spremenljivko regija bivanja in stopnjo ozave-
ščenosti staršev o cepljenju proti HPV obstajajo statistično značilne razlike.
H3: Starši v vzorcu podpirajo cepljenje svojih hčera proti okužbam s HPV.
168
neoplastičnimi spremembami, 4,9 % pa je bilo patoloških izvidov. Leta 2015 je
bilo v Registru raka Republike Slovenije vpisanih 119 novih primerov raka ma-
terničnega vratu, kar je 44 % manj primerov, kot jih je bilo ob ustanovitvi pro-
grama leta 2003. Incidenčna stopnja je še vedno največja v starosti med 35
in 59 let. Najpomembnejši nevarnostni dejavniki, ki povzročajo predrakave
spremembe in raka materničnega vratu, so HPV, ki so tudi najpomembne-
jši dejavnik za nastanek, sledijo zgodnja mladost pri prvem spolnem odno-
su in večje število spolnih partnerjev, kajenje, večje število porodov, starost,
družinska obremenjenost z rakom materničnega vratu, slabo družbenoekon-
omsko stanje, druge spolno prenesene bolezni, virus HIV in peroralni kontra-
ceptivi (Uršič Vrščaj, 2005). Ista avtorica še posebej poudarja, da so okužbe s
HPV danes velik problem, saj povzročajo rakave in nerakave bolezni tako pri
ženskah kot pri moških. HPV povzroča pri ženskah raka materničnega vra-
tu, nožnice in zunanjega spolovila, pri moških raka penisa ter pomemben
delež raka žrela in raka zadnjika pri obeh. Državni program zgodnjega od-
krivanja predrakavih sprememb na materničnem vratu je na svoji spletni st-
rani izdal povzetek rezultatov, kjer je navedeno, da pregledanost ciljne popu-
lacije glede na starost in lokacijo stalnega bivališča žensk v zadnjem 3-letnem
obdobju od 1. 7. 2015 do 30. 6. 2018 državnega programa ZORA presega 70
% populacije. Še vedno pa je problem premajhna pregledanost na jugoza-
hodu in severozahodu države ter pri ženskah, starih 50-64 let (Primic Žakelj,
Ivanuš, Pogačnik in Florjančič, 2017). Poljak in Šterbenc (2018) navajata, da je
bilo več desetletij citološko presejanje s testom PAP edini način, s katerim se
je preprečevalo raka materničnega vratu in posledice. Danes je na voljo cepi-
vo proti HPV. Prvo profilaktično cepivo je bilo odobreno leta 2007. Trenutno
so registrirana tri cepiva: − 2-valentno (2vHPV) cepivo proti HPV-16 in HPV-18,
− 4-valentno (4vHPV) cepivo proti HPV-6, HPV-11, HPV-16 in HPV-18, − 9-va-
lentno (9vHPV) cepivo proti HPV-6, HPV-11, HPV-16, HPV-18, HPV-31, HPV-33,
HPV-45, HPV-52, HPV-5. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti prepričan-
ja in stališča staršev do cepljenja proti HPV, kateri demografski dejavniki so
povezani s precepljenostjo oziroma odločitvijo staršev ter ugotoviti seznan-
jenost staršev z okužbami in stališče o cepljenju. V raziskavi so bile postavl-
jene tri raziskovalne hipoteze, ki smo jih preverjali v fazi analize:
H1: Med izbrano demografsko spremenljivko izobrazba in stopnjo oza-
veščenosti staršev o cepljenju proti HPV obstajajo statistično značilne ra-
zlike.
H2: Med izbrano demografsko spremenljivko regija bivanja in stopnjo ozave-
ščenosti staršev o cepljenju proti HPV obstajajo statistično značilne razlike.
H3: Starši v vzorcu podpirajo cepljenje svojih hčera proti okužbam s HPV.
168
