Page 169 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 169
Odnos staršev šoloobveznih otrok
do cepljenja proti okužbi s humanim
papiloma virusom: deskriptivna raziskava
Sara Kožuh, Mirko Prosen
Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju,
Polje 42, 6310 Izola, Slovenija
kozuh.sara@gmail.com
Povzetek
Uvod: Rak materničnega vratu je bil še pred štirimi desetletji pri ženskah v Sloveniji najpo-
gostejši malignom, v nerazvitih državah pa še vedno ostaja najpogostejši. Število bolnic
z rakom materničnega vratu se v Sloveniji zmanjšuje, saj imamo dobro organizirano
državno presejanje. Presejanje žensk s PAP testom je še vedno najuspešnejša metoda
zgodnjega odkrivanja raka materničnega vratu, ki se ga opravlja na vsakih 3–5 let in lah-
ko zmanjša incidenco raka, če so vsi postopki primerne kakovosti. V okviru raziskave je
bil naš cilj ugotoviti prepričanja in stališča staršev do cepljenja proti humanemu papi-
loma virusu (HPV), kateri demografski dejavniki so povezani s precepljenostjo oziroma
odločitvijo staršev ter ugotoviti seznanjenost staršev z okužbami in stališče o cepljenju.
Metode: V raziskavi je bila uporabljena neeskperimentalna kvantitativna metoda dela na
priložnostnem vzorcu staršev predšolskih deklic, starih od 0 do 13 let. V anketi je skupno
sodelovalo 180 anketirancev, več je bilo žensk, in sicer 90,6 % (n = 163), moških pa le 9,4 % (n
= 17). Uporabljena je bila opisna ali deskriptivna statistika (prikaz frekvenc, odstotkov), pri
testiranju hipotez pa smo uporabili Kruskal-Wallisov test, s katerim smo preverjali, ali ob-
stajajo statistično pomembne razlike med določenimi demografskimi spremenljivkami.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da anketiranci niso poučeni in prepričani o tem, kaj sploh
je HPV, kako ga preprečimo, kaj ga povzroča in ali ima simptome. Iz ankete je moč raz-
brati, da cepiva proti HPV in njegovih učinkov ne poznajo dovolj. V naši raziskavi smo ug-
otovili, da obstajajo statistično značilne razlike med demografsko spremenljivko izobraz-
ba in stopnjo ozaveščenosti staršev o cepljenju proti HPV ter med izbrano demografsko
spremenljivko regija bivanja in stopnjo ozaveščenosti staršev o cepljenju proti HPV.
Razprava: Pri cepljenju proti HPV ima zelo pomembno vlogo ozaveščanje skozi zdravst-
veno vzgojo ter skrb, da so informacije, ki se širijo, popolne, jasne ter predvsem resnične.
Iz rezultatov ankete je razvidno, da starši ne poznajo HPV virusa, zato je pomembno, da
jih o njem dobro informiramo.
Ključne besede: HPV, imunizacija, rak materničnega vratu
Uvod
Primic Žakelj, Ivanuš, Pogačnik in Florjančič (2017) navajajo, da je bilo v letu
2016 registriranih 158.604 izvidov presejalnih brisov materničnega vratu, od
do cepljenja proti okužbi s humanim
papiloma virusom: deskriptivna raziskava
Sara Kožuh, Mirko Prosen
Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju,
Polje 42, 6310 Izola, Slovenija
kozuh.sara@gmail.com
Povzetek
Uvod: Rak materničnega vratu je bil še pred štirimi desetletji pri ženskah v Sloveniji najpo-
gostejši malignom, v nerazvitih državah pa še vedno ostaja najpogostejši. Število bolnic
z rakom materničnega vratu se v Sloveniji zmanjšuje, saj imamo dobro organizirano
državno presejanje. Presejanje žensk s PAP testom je še vedno najuspešnejša metoda
zgodnjega odkrivanja raka materničnega vratu, ki se ga opravlja na vsakih 3–5 let in lah-
ko zmanjša incidenco raka, če so vsi postopki primerne kakovosti. V okviru raziskave je
bil naš cilj ugotoviti prepričanja in stališča staršev do cepljenja proti humanemu papi-
loma virusu (HPV), kateri demografski dejavniki so povezani s precepljenostjo oziroma
odločitvijo staršev ter ugotoviti seznanjenost staršev z okužbami in stališče o cepljenju.
Metode: V raziskavi je bila uporabljena neeskperimentalna kvantitativna metoda dela na
priložnostnem vzorcu staršev predšolskih deklic, starih od 0 do 13 let. V anketi je skupno
sodelovalo 180 anketirancev, več je bilo žensk, in sicer 90,6 % (n = 163), moških pa le 9,4 % (n
= 17). Uporabljena je bila opisna ali deskriptivna statistika (prikaz frekvenc, odstotkov), pri
testiranju hipotez pa smo uporabili Kruskal-Wallisov test, s katerim smo preverjali, ali ob-
stajajo statistično pomembne razlike med določenimi demografskimi spremenljivkami.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da anketiranci niso poučeni in prepričani o tem, kaj sploh
je HPV, kako ga preprečimo, kaj ga povzroča in ali ima simptome. Iz ankete je moč raz-
brati, da cepiva proti HPV in njegovih učinkov ne poznajo dovolj. V naši raziskavi smo ug-
otovili, da obstajajo statistično značilne razlike med demografsko spremenljivko izobraz-
ba in stopnjo ozaveščenosti staršev o cepljenju proti HPV ter med izbrano demografsko
spremenljivko regija bivanja in stopnjo ozaveščenosti staršev o cepljenju proti HPV.
Razprava: Pri cepljenju proti HPV ima zelo pomembno vlogo ozaveščanje skozi zdravst-
veno vzgojo ter skrb, da so informacije, ki se širijo, popolne, jasne ter predvsem resnične.
Iz rezultatov ankete je razvidno, da starši ne poznajo HPV virusa, zato je pomembno, da
jih o njem dobro informiramo.
Ključne besede: HPV, imunizacija, rak materničnega vratu
Uvod
Primic Žakelj, Ivanuš, Pogačnik in Florjančič (2017) navajajo, da je bilo v letu
2016 registriranih 158.604 izvidov presejalnih brisov materničnega vratu, od
