Page 187 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 187
nih obiskov otročnic in novorojencev poteka brez ustreznega spremljan- tinkara odar, tita stanek zidarič, metka skubic
ja in upravljanja ter tako ne zagotavlja vsem prebivalcem Slovenije enakih
storitev in kakovosti obravnave (Mihevc Ponikvar in sod., 2016). Tudi Kurth
in sodelavci (2016), ki so raziskavo sicer izvajali med otročnicami in njihovimi
partnerji, navajajo, da pomanjkljivo sodelovanje med porodnišnicami in pa-
tronažnim zdravstvenim varstvom negativno vpliva na kakovost poporodne
obravnave. Nilsson in sodelavci (2015) izpostavljajo pomembnost dosegljiv-
osti zdravstvenih delavcev in poporodne obravnave za novonastalo druži-
no po zgodnjem odpustu iz porodnišnice. Vzpostavitev sistema obveščan-
ja o odpustu otročnice in novorojenca bi torej omogočila kontinuiteto, kar bi
pomenilo kakovostnejšo in varnejšo obravnavo, ki pa je po zgodnjem odpus-
tu iz porodnišnice ključna.
Zaključek
Po zgodnjem odpustu je potrebna kontinuirana obravnava s strani pa-
tronažne medicinske sestre, ki pa je mogoča le z ustreznim in pravočasnim
obveščanjem s strani porodnišnice. Poenotenje obveščanja in vzpostavitev
e-obveščanja za celotno Slovenijo bi pomenila možnost kakovostnejše
obravnave in s tem varnosti zgodnjega odpusta iz porodnišnice. Poporod-
na obravnava bi morala biti po zgodnjem odpustu bolj individualno prilago-
jena potrebam posamezne družine tudi glede na to, kako so bili pripravljeni
na poporodno obdobje že v času nosečnosti. Zgodnji odpust iz porodnišnice
prinaša patronažnim medicinskim sestram nove izzive pri obravnavi družine.
Za individualno prilagojeno in kakovostno izvedbo poporodne oskrbe potre-
bujejo dovolj časa ter znanja na področju obravnave otročnice in novorojen-
ca ter stalno nadgrajevanje le tega.
Literatura
ASKELSDOTTIR, B., LAM-DE JONGE, W., EDMAN, G., WIKLUND, I., 2012. Home care after
early discharge: impact on healthy mothers and newborns. Midwifery, vol. 29, (8), str.
927–934. Pridobljeno 5. 3. 2020 z doi: 10.1016/j.midw.2012.11.001.
BENAHMED, N., SAN MIGUEL, L., DEVOS, C., FAIRON, N., CHRISTIAENS, W., 2017. Vaginal
delivery: how does early hospital discharge affect mother and child outcomes? A
sytematic literature review. BMC Pregnancy and Childbirth, vol. 17, (1), str. 289–302.
Pridobljeno 4. 3. 2020 z doi:10.1186/s12884-017-1465-7.
BRAVO, P., URIBE, C., CONTRERAS, A., 2010. Early postnatal hospital discharge: the conse-
quences of reducing length of stay for women and newborns. Revista da Escola de
Enfermagem USP, vol. 45, (3), str. 758–763. Pridobljeno 4. 3. 2020 z doi: 10.1590/S0080-
62342011000300030.
BROWN, S., SMALL, R., ARGUS, B., DAVIS, P.G., KRASTEV, A., 2008. Early postnatal discharge
from hospital for healthy mothers and term infants. Cochrane Datebase of Systemat-
ic Reviews. Pridobljeno 4. 3. 2020 z doi:10.1002/14651858.CD002958.
DAHLBERG, U., HAUGAN, G., AUNE, I., 2016. Women’s experiences of home visits by mid-
wives in the early postnatal period. Midwifery, vol. 39, str. 57–62. Pridobljeno 5. 3. 2020
z doi: 10.1016/j.midw.2016.05.003.
185
ja in upravljanja ter tako ne zagotavlja vsem prebivalcem Slovenije enakih
storitev in kakovosti obravnave (Mihevc Ponikvar in sod., 2016). Tudi Kurth
in sodelavci (2016), ki so raziskavo sicer izvajali med otročnicami in njihovimi
partnerji, navajajo, da pomanjkljivo sodelovanje med porodnišnicami in pa-
tronažnim zdravstvenim varstvom negativno vpliva na kakovost poporodne
obravnave. Nilsson in sodelavci (2015) izpostavljajo pomembnost dosegljiv-
osti zdravstvenih delavcev in poporodne obravnave za novonastalo druži-
no po zgodnjem odpustu iz porodnišnice. Vzpostavitev sistema obveščan-
ja o odpustu otročnice in novorojenca bi torej omogočila kontinuiteto, kar bi
pomenilo kakovostnejšo in varnejšo obravnavo, ki pa je po zgodnjem odpus-
tu iz porodnišnice ključna.
Zaključek
Po zgodnjem odpustu je potrebna kontinuirana obravnava s strani pa-
tronažne medicinske sestre, ki pa je mogoča le z ustreznim in pravočasnim
obveščanjem s strani porodnišnice. Poenotenje obveščanja in vzpostavitev
e-obveščanja za celotno Slovenijo bi pomenila možnost kakovostnejše
obravnave in s tem varnosti zgodnjega odpusta iz porodnišnice. Poporod-
na obravnava bi morala biti po zgodnjem odpustu bolj individualno prilago-
jena potrebam posamezne družine tudi glede na to, kako so bili pripravljeni
na poporodno obdobje že v času nosečnosti. Zgodnji odpust iz porodnišnice
prinaša patronažnim medicinskim sestram nove izzive pri obravnavi družine.
Za individualno prilagojeno in kakovostno izvedbo poporodne oskrbe potre-
bujejo dovolj časa ter znanja na področju obravnave otročnice in novorojen-
ca ter stalno nadgrajevanje le tega.
Literatura
ASKELSDOTTIR, B., LAM-DE JONGE, W., EDMAN, G., WIKLUND, I., 2012. Home care after
early discharge: impact on healthy mothers and newborns. Midwifery, vol. 29, (8), str.
927–934. Pridobljeno 5. 3. 2020 z doi: 10.1016/j.midw.2012.11.001.
BENAHMED, N., SAN MIGUEL, L., DEVOS, C., FAIRON, N., CHRISTIAENS, W., 2017. Vaginal
delivery: how does early hospital discharge affect mother and child outcomes? A
sytematic literature review. BMC Pregnancy and Childbirth, vol. 17, (1), str. 289–302.
Pridobljeno 4. 3. 2020 z doi:10.1186/s12884-017-1465-7.
BRAVO, P., URIBE, C., CONTRERAS, A., 2010. Early postnatal hospital discharge: the conse-
quences of reducing length of stay for women and newborns. Revista da Escola de
Enfermagem USP, vol. 45, (3), str. 758–763. Pridobljeno 4. 3. 2020 z doi: 10.1590/S0080-
62342011000300030.
BROWN, S., SMALL, R., ARGUS, B., DAVIS, P.G., KRASTEV, A., 2008. Early postnatal discharge
from hospital for healthy mothers and term infants. Cochrane Datebase of Systemat-
ic Reviews. Pridobljeno 4. 3. 2020 z doi:10.1002/14651858.CD002958.
DAHLBERG, U., HAUGAN, G., AUNE, I., 2016. Women’s experiences of home visits by mid-
wives in the early postnatal period. Midwifery, vol. 39, str. 57–62. Pridobljeno 5. 3. 2020
z doi: 10.1016/j.midw.2016.05.003.
185
