Page 201 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 201
Vloga staršev pri odločitvi za cepljenje
otroka
Tina Vodopivc, Kristina Rakuša Krašovec
Univerza v Novem mestu Fakulteta za zdravstvene vede,
Na Loko 2, 8000 Novo mesto
tina.vodopivc@gmail.com; kristina.rakusa-krasovec@uni-nm.si
Povzetek
Uvod: V današnji družbi pogosto naletimo na negativna mnenja glede uporabe cepiv,
kljub temu da smo z njihovo uporabo rešili na milijone življenj. To predstavlja veliko teža-
vo pri otrocih, ki jih starši nočejo cepiti. Žal se večina teh staršev ne zaveda, da s svojimi
dejanji ogroža življenje svojega otroka in življenja tistih, ki zaradi narave svoje bolezni ne
morejo oz. ne smejo biti cepljeni. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšno mnenje ima-
jo starši glede cepljenja svojega otroka in kaj na to vpliva. Metode: Raziskava je temelji-
la na kvalitativni metodi dela. Opravili smo intervju s petimi starši, različne starosti in izo-
brazbe. Z njimi smo izvedli polstrukturirani intervju, s katerim smo želeli pridobiti njihovo
mnenje o cepljenju otrok. Rezultati: V raziskavi so sodelovali starši otrok, ki imajo pozitiv-
na in negativna stališča do cepljenja otrok. Ugotovili smo, da starši, ki so pozitivno narav-
nani glede cepljenja otrok, bolje poznajo bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem, kot
starši, ki so proti cepljenju otrok. Starši otrok, ki niso naravnani v prid cepljenja, ne zaupa-
jo delu medicinske sestre ter menijo, da imajo sami dovolj znanja, da lahko vplivajo na
odločitev glede cepljenja otrok. Ugotovili smo, da večina staršev prejema informacije iz
nepreverjenih virov in da je količina potrebnih informacij o cepljenju, ki jih starši pridobi-
jo od zdravstvenega osebja, zaskrbljujoče majhna. Starši navajajo kot vir informacij za nji-
hove odločitve o cepljenju otroka medije, kljub temu da vedo, da so ti podatki strokovno
neutemeljeni in zavajajoči. Razprava: Cepljenje je rešilo življenje mnogim otrokom. V za-
četku 20. stoletja so otroci umirali zaradi ošpic, rdečk in otroške paralize. Danes pa so na
območju razvitejših držav omenjene bolezni skoraj izkoreninjene. Vprašati se moramo,
ali se res želimo vrniti v čas, ko so otroci umirali zaradi nalezljivih bolezni.
Ključne besede: cepljenje, vloga staršev, medicinska sestra.
Uvod
Danes področje cepljenja ureja Zakon o nalezljivih boleznih. Proti kateri na-
lezljivi bolezni je cepljenje obvezno, je odvisno od nalezljivosti in resnosti
bolezni, pogostosti zapletov, trajnih okvar, smrtnosti, učinkovitosti zdravljen-
ja, dostopnosti varnih in učinkovitih cepiv in številnih drugih (Kraigher, 2011).
V Sloveniji je cepljenje zakonsko urejeno. Obvezno cepljenje, ki ga narekuje
Zakon o nalezljivih boleznih, je opredeljeno v 22. členu, tj. proti davici, tetanu-
otroka
Tina Vodopivc, Kristina Rakuša Krašovec
Univerza v Novem mestu Fakulteta za zdravstvene vede,
Na Loko 2, 8000 Novo mesto
tina.vodopivc@gmail.com; kristina.rakusa-krasovec@uni-nm.si
Povzetek
Uvod: V današnji družbi pogosto naletimo na negativna mnenja glede uporabe cepiv,
kljub temu da smo z njihovo uporabo rešili na milijone življenj. To predstavlja veliko teža-
vo pri otrocih, ki jih starši nočejo cepiti. Žal se večina teh staršev ne zaveda, da s svojimi
dejanji ogroža življenje svojega otroka in življenja tistih, ki zaradi narave svoje bolezni ne
morejo oz. ne smejo biti cepljeni. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšno mnenje ima-
jo starši glede cepljenja svojega otroka in kaj na to vpliva. Metode: Raziskava je temelji-
la na kvalitativni metodi dela. Opravili smo intervju s petimi starši, različne starosti in izo-
brazbe. Z njimi smo izvedli polstrukturirani intervju, s katerim smo želeli pridobiti njihovo
mnenje o cepljenju otrok. Rezultati: V raziskavi so sodelovali starši otrok, ki imajo pozitiv-
na in negativna stališča do cepljenja otrok. Ugotovili smo, da starši, ki so pozitivno narav-
nani glede cepljenja otrok, bolje poznajo bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem, kot
starši, ki so proti cepljenju otrok. Starši otrok, ki niso naravnani v prid cepljenja, ne zaupa-
jo delu medicinske sestre ter menijo, da imajo sami dovolj znanja, da lahko vplivajo na
odločitev glede cepljenja otrok. Ugotovili smo, da večina staršev prejema informacije iz
nepreverjenih virov in da je količina potrebnih informacij o cepljenju, ki jih starši pridobi-
jo od zdravstvenega osebja, zaskrbljujoče majhna. Starši navajajo kot vir informacij za nji-
hove odločitve o cepljenju otroka medije, kljub temu da vedo, da so ti podatki strokovno
neutemeljeni in zavajajoči. Razprava: Cepljenje je rešilo življenje mnogim otrokom. V za-
četku 20. stoletja so otroci umirali zaradi ošpic, rdečk in otroške paralize. Danes pa so na
območju razvitejših držav omenjene bolezni skoraj izkoreninjene. Vprašati se moramo,
ali se res želimo vrniti v čas, ko so otroci umirali zaradi nalezljivih bolezni.
Ključne besede: cepljenje, vloga staršev, medicinska sestra.
Uvod
Danes področje cepljenja ureja Zakon o nalezljivih boleznih. Proti kateri na-
lezljivi bolezni je cepljenje obvezno, je odvisno od nalezljivosti in resnosti
bolezni, pogostosti zapletov, trajnih okvar, smrtnosti, učinkovitosti zdravljen-
ja, dostopnosti varnih in učinkovitih cepiv in številnih drugih (Kraigher, 2011).
V Sloveniji je cepljenje zakonsko urejeno. Obvezno cepljenje, ki ga narekuje
Zakon o nalezljivih boleznih, je opredeljeno v 22. členu, tj. proti davici, tetanu-
