Page 202 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 202
iskovanje za znanje, znanje za zdravje su, otroški paralizi, hemofilusu influence tipa b, oslovskemu kašlju, ošpicam,
mumpsu, rdečkam in hepatitisu B (Zakon o nalezljivih boleznih, 2006). Zwit-
ter (2018) navaja, da je zavračanje cepljenja neetično. Veliko staršev meni: »Če
so skoraj vsi preostali otroci cepljeni, je tveganje za mojega otroka majhno,
zato se s cepljenjem ne strinjam.« Takšno razmišljanje staršev je popolnoma
sebično in proti načelu pravičnosti. Opustitev cepljenja je v neposredno ško-
do otroku. Tveganja za neželene učinke so minimalna, poročila o hudih škod-
ljivih učinkih cepljenja pa pretirana. Te starše je potrebno poučiti, da s svojim
ravnanjem ogrožajo celotno populacijo (predvsem ljudi z imunsko pomanjkl-
jivostjo) (Pucelj, Vrdelja in Verčič, 2018).
Motivi za pomisleke pri cepljenju so različni (Reberšek Gorišek in Gorišek Mik-
sić, 2018):
– nastanek različnih bolezni (alergija, avtizem);
– hudi neželeni učinki cepljenja;
– odlaga se nujnost cepljenja;
– nasprotuje se obveznemu cepljenju;
– pojav dvomov o varnosti cepljenja, sestavi cepiv in učinkovitosti cepiv;
– vpliv na imunski sistem otroka;
– neinformiranost staršev (starši ne poznajo hudih potekov nalezljive
bolezni, menijo, da lahko cepljenje nadomestijo z zdravo prehrano, hi-
gienskimi ukrepi in zdravili).
Leta 2015 je zanimivo raziskavo v okviru kulturološkega projekta univerze Ya-
le izvedel Dana M. Kahan. Avtorja je zanimalo, po čem se razlikuje 90 % ame-
riških staršev, ki redno cepijo svoje otroke, od 10 % staršev, ki se določene-
ga cepljenja izogibajo. Po ugotovitvah raziskave se starši ne razlikujejo po
izobrazbi, medicinski informiranosti, socialnem statusu, regiji ali politični pri-
padnosti. Bolj od ostalih jih vznemirjajo medijske informacije o škodljivosti
cepiv. Takšni starši načeloma verjamejo v koristnost cepljenja, vendar jih na-
sprotujoče si medijske informacije delajo negotove (Kahan, 2014). Vsaka ne-
upravičena odklonitev obveznega cepljenja je določena kot prekršek po Za-
konu o nalezljivih boleznih. Sankcija za izogibanje obveznemu cepljenju je
po prekrškovnem pravu denarna kazen. Kakršna koli legitimna, prisilna izvrš-
ba z uporabo fizične sile zdravnika ali policista ni dovoljena. To nam govorijo
splošna načela človekovih pravic (Kraigher Mišič, 2011). Otrok ne sme biti ce-
pljen zaradi naslednjih zdravstvenih razlogov: potrjena resna alergična (ana-
filaktična) reakcija na sestavine cepiva; resen neželen učinek po predhodnem
odmerku istega cepiva; bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s ce-
pljenjem. Pediater oceni, ali je treba zaradi trenutnega stanja cepljenje odlo-
žiti. V primeru, da pediater oceni, da obstaja zdravstveni razlog za opustitev
cepljenja, pošlje vlogo na Ministrstvo za zdravje. Vlogo pa lahko pošljejo tudi
starši, če menijo, da obstaja zdravstveni razlog, zaradi katerega otrok ne sme
biti cepljen (Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2014). V primeru odločitve
ministra, da se cepljenja zaradi zdravstvenih razlogov ne opusti, in kadar star-
200
mumpsu, rdečkam in hepatitisu B (Zakon o nalezljivih boleznih, 2006). Zwit-
ter (2018) navaja, da je zavračanje cepljenja neetično. Veliko staršev meni: »Če
so skoraj vsi preostali otroci cepljeni, je tveganje za mojega otroka majhno,
zato se s cepljenjem ne strinjam.« Takšno razmišljanje staršev je popolnoma
sebično in proti načelu pravičnosti. Opustitev cepljenja je v neposredno ško-
do otroku. Tveganja za neželene učinke so minimalna, poročila o hudih škod-
ljivih učinkih cepljenja pa pretirana. Te starše je potrebno poučiti, da s svojim
ravnanjem ogrožajo celotno populacijo (predvsem ljudi z imunsko pomanjkl-
jivostjo) (Pucelj, Vrdelja in Verčič, 2018).
Motivi za pomisleke pri cepljenju so različni (Reberšek Gorišek in Gorišek Mik-
sić, 2018):
– nastanek različnih bolezni (alergija, avtizem);
– hudi neželeni učinki cepljenja;
– odlaga se nujnost cepljenja;
– nasprotuje se obveznemu cepljenju;
– pojav dvomov o varnosti cepljenja, sestavi cepiv in učinkovitosti cepiv;
– vpliv na imunski sistem otroka;
– neinformiranost staršev (starši ne poznajo hudih potekov nalezljive
bolezni, menijo, da lahko cepljenje nadomestijo z zdravo prehrano, hi-
gienskimi ukrepi in zdravili).
Leta 2015 je zanimivo raziskavo v okviru kulturološkega projekta univerze Ya-
le izvedel Dana M. Kahan. Avtorja je zanimalo, po čem se razlikuje 90 % ame-
riških staršev, ki redno cepijo svoje otroke, od 10 % staršev, ki se določene-
ga cepljenja izogibajo. Po ugotovitvah raziskave se starši ne razlikujejo po
izobrazbi, medicinski informiranosti, socialnem statusu, regiji ali politični pri-
padnosti. Bolj od ostalih jih vznemirjajo medijske informacije o škodljivosti
cepiv. Takšni starši načeloma verjamejo v koristnost cepljenja, vendar jih na-
sprotujoče si medijske informacije delajo negotove (Kahan, 2014). Vsaka ne-
upravičena odklonitev obveznega cepljenja je določena kot prekršek po Za-
konu o nalezljivih boleznih. Sankcija za izogibanje obveznemu cepljenju je
po prekrškovnem pravu denarna kazen. Kakršna koli legitimna, prisilna izvrš-
ba z uporabo fizične sile zdravnika ali policista ni dovoljena. To nam govorijo
splošna načela človekovih pravic (Kraigher Mišič, 2011). Otrok ne sme biti ce-
pljen zaradi naslednjih zdravstvenih razlogov: potrjena resna alergična (ana-
filaktična) reakcija na sestavine cepiva; resen neželen učinek po predhodnem
odmerku istega cepiva; bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s ce-
pljenjem. Pediater oceni, ali je treba zaradi trenutnega stanja cepljenje odlo-
žiti. V primeru, da pediater oceni, da obstaja zdravstveni razlog za opustitev
cepljenja, pošlje vlogo na Ministrstvo za zdravje. Vlogo pa lahko pošljejo tudi
starši, če menijo, da obstaja zdravstveni razlog, zaradi katerega otrok ne sme
biti cepljen (Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2014). V primeru odločitve
ministra, da se cepljenja zaradi zdravstvenih razlogov ne opusti, in kadar star-
200
