Page 214 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 214
iskovanje za znanje, znanje za zdravje sicer avtoimunsko obolenje, kjer gre za okvaro trebušne slinavke, ki inzulina
več ne izloča, zato so ti bolniki takoj od odkritja odvisni od zdravljenja z in-
zulinom (NIJZ, 2010). Običajno imajo novoodkriti bolniki s SBT1 manj kot 10
% še aktivnih celic trebušne slinavke, ki proizvajajo inzulin (Bratina, 2012). Za
uspešno vodenje SBT1 je nujna aplikacija inzulina, ki lahko poteka preko in-
zulinskih peresnikov ali z inzulinsko črpalko, ki omogoča kontinuirano pod-
kožno dovajanje inzulina. Inzulin je bil odkrit leta 1921. Od takrat se je zgodil
izjemen razvoj pri zdravljenju pacientov s sladkorno boleznijo (Martin in sod.,
2019). V zadnjih desetih letih je predvsem opazen napredek tehnologije, ki se
uporablja za zdravljenje bolnikov s SBT1. Leta 1971 je bil izdelan prvi meril-
nik glukoze v krvi. Sodobni merilniki so majhni, rezultate dajo v nekaj sekun-
dah. Od merilnikov, ki so preverjali raven glukoze v krvi, je tehnologija napre-
dovala do sistemov kontinuiranega spremljanja glukoze v medceličnini, ki so
prišli na trg leta 1999 in omogočajo spremljanje glukoze v medceličnini kon-
tinuirano na 5–15 minut. Raziskave so pokazale, da uporaba neprekinjene-
ga merjenja glukoze v medceličnini (CGM) zniža vrednosti glikiranega hemo-
globina (HbA1c), in sicer je pri uporabi enega dne na teden HbA1c znižan za
0,15 % (Zimmerman in sod., 2019). Potrebne so redne meritve glukoze v kr-
vi in redne analize urina ter potrebno je spremljanje morebitnega izločan-
ja sladkorja z urinom ter prisotnosti ketonskih teles, poleg tega je pomem-
bna varovalna prehrana in redna telesna aktivnost pacientov s SBT1 (Bratina
in Gianini, 2016). To vse skupaj zahteva veliko znanj in spretnosti. Razvoj teh-
nologije omogoča boljšo glikemično urejenost, toda za njeno varno in učink-
ovito uporabo so potrebna dodatna znanja in aktivno spremljanje novosti.
Sladkorna bolezen tipa 1 je kronična bolezen, ki lahko ob neurejenosti zman-
jša kakovost in varnost življenja. Namen študije je bil poiskati dokaze o potre-
bnem znanju in koristih uporabe sodobne tehnologije za varno obravnavo
pacientov. Cilj študije je bil zajeti nekaj ključnih dokazov, da z znanjem obv-
ladovanja SBT1 in ob uporabi sodobne tehnologije lahko dosežemo varno in
kakovostno življenje posameznika s SBT1. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali
sodobna tehnologija, ki se lahko uporablja za vodenje SBT1, vpliva na kakov-
ost in varnost obravnave bolnikov s SBT1. Cilji raziskave:
− Iz literature zajeti dokaze, da z znanjem obvladovanja SBT1 lahko
dosežemo kakovostno življenje posameznika s SBT1.
− Ugotoviti, ali sodobna tehnologija vpliva na kakovost in varnost obravnave
pacientov s SBT1.
Raziskovalni vprašanji:
− Katero znanje je potrebno za uspešno vodenje pacienta s sladkorno
boleznijo tipa 1?
− Kako uvajanje sodobne tehnologije vpliva na varnost in kakovost obrav-
nave pacientov s sladkorno boleznijo tipa 1?
212
več ne izloča, zato so ti bolniki takoj od odkritja odvisni od zdravljenja z in-
zulinom (NIJZ, 2010). Običajno imajo novoodkriti bolniki s SBT1 manj kot 10
% še aktivnih celic trebušne slinavke, ki proizvajajo inzulin (Bratina, 2012). Za
uspešno vodenje SBT1 je nujna aplikacija inzulina, ki lahko poteka preko in-
zulinskih peresnikov ali z inzulinsko črpalko, ki omogoča kontinuirano pod-
kožno dovajanje inzulina. Inzulin je bil odkrit leta 1921. Od takrat se je zgodil
izjemen razvoj pri zdravljenju pacientov s sladkorno boleznijo (Martin in sod.,
2019). V zadnjih desetih letih je predvsem opazen napredek tehnologije, ki se
uporablja za zdravljenje bolnikov s SBT1. Leta 1971 je bil izdelan prvi meril-
nik glukoze v krvi. Sodobni merilniki so majhni, rezultate dajo v nekaj sekun-
dah. Od merilnikov, ki so preverjali raven glukoze v krvi, je tehnologija napre-
dovala do sistemov kontinuiranega spremljanja glukoze v medceličnini, ki so
prišli na trg leta 1999 in omogočajo spremljanje glukoze v medceličnini kon-
tinuirano na 5–15 minut. Raziskave so pokazale, da uporaba neprekinjene-
ga merjenja glukoze v medceličnini (CGM) zniža vrednosti glikiranega hemo-
globina (HbA1c), in sicer je pri uporabi enega dne na teden HbA1c znižan za
0,15 % (Zimmerman in sod., 2019). Potrebne so redne meritve glukoze v kr-
vi in redne analize urina ter potrebno je spremljanje morebitnega izločan-
ja sladkorja z urinom ter prisotnosti ketonskih teles, poleg tega je pomem-
bna varovalna prehrana in redna telesna aktivnost pacientov s SBT1 (Bratina
in Gianini, 2016). To vse skupaj zahteva veliko znanj in spretnosti. Razvoj teh-
nologije omogoča boljšo glikemično urejenost, toda za njeno varno in učink-
ovito uporabo so potrebna dodatna znanja in aktivno spremljanje novosti.
Sladkorna bolezen tipa 1 je kronična bolezen, ki lahko ob neurejenosti zman-
jša kakovost in varnost življenja. Namen študije je bil poiskati dokaze o potre-
bnem znanju in koristih uporabe sodobne tehnologije za varno obravnavo
pacientov. Cilj študije je bil zajeti nekaj ključnih dokazov, da z znanjem obv-
ladovanja SBT1 in ob uporabi sodobne tehnologije lahko dosežemo varno in
kakovostno življenje posameznika s SBT1. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali
sodobna tehnologija, ki se lahko uporablja za vodenje SBT1, vpliva na kakov-
ost in varnost obravnave bolnikov s SBT1. Cilji raziskave:
− Iz literature zajeti dokaze, da z znanjem obvladovanja SBT1 lahko
dosežemo kakovostno življenje posameznika s SBT1.
− Ugotoviti, ali sodobna tehnologija vpliva na kakovost in varnost obravnave
pacientov s SBT1.
Raziskovalni vprašanji:
− Katero znanje je potrebno za uspešno vodenje pacienta s sladkorno
boleznijo tipa 1?
− Kako uvajanje sodobne tehnologije vpliva na varnost in kakovost obrav-
nave pacientov s sladkorno boleznijo tipa 1?
212
