Page 215 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 215
ode kerstin kodrič, vesna zupančič
Uporabili smo kvalitativno metodo dela. Z metodo kritičnega branja javno
dostopne literature smo povzeli ključna, za nas uporabna spoznanja. Pou-
darek je bil na iskanju novosti od leta 2016 do leta 2020 v angleškem jeziku v
elektronskih bazah Google učenjak, PubMed. Vključitveni kriteriji so bili dost-
opnost članka v celoti, besedilo članka v angleškem jeziku, leto objave od
2016 do 2020 in pregled virov s področij obravnavane tematike in s ključnimi
besedami sladkorna bolezen tipa 1; sladkorna bolezen tipa 1 in sodobna teh-
nologija; sladkorna bolezen tipa 1 in znanje, varnost pacientov. Ključni bese-
di pri iskanju literature sta bili tudi insulin pump in CGM. Pregled literature je
potekal 20. 1. in 1. 2. 2020. V raziskavo smo vključili 17 virov, ki smo jih vsebin-
sko analizirali. Omejitev v raziskavi je bila prosto dostopna literatura. Ugoto-
vitve smo predstavili na ravni sinteze po ključnih področjih.

Rezultati
Ključne ugotovitve smo predstavili v okviru ključnih področij: vodenje pacien-
ta s SBT1, skrb za varnost in kakovost zdravstvene obravnave, izobraževanje.

Vodenje SBT1
Aplikacija inzulina lahko poteka z inzulinskimi peresniki (Facchinetti, 2016).
Klasično terapijo z inzulinskimi peresniki se lahko nadomesti z inzulinskimi
črpalkami različnih proizvajalcev, ki omogočajo kontinuirano dovajanje ba-
zalnega inzulina v različnih dnevnih odmerkih. Inzulin je v inzulinski črpalki
shranjen v rezervoarju in se preko cevke in kanile, ki je vstavljena v podkož-
je, povezuje s telesom. Do leta 2000 so bolniki s SBT1 v Sloveniji sladkorno
bolezen uravnavali z vbrizgavanjem inzulina z mehanskimi injektorji štirikrat
na dan, v letu 2000 pa so na Pediatrični kliniki Ljubljana pričeli z uporabo in-
zulinskih črpalk, ki omogočajo neprekinjeno dovajanje inzulina v telo z ba-
zalnimi odmerki. Bazalne odmerke se lahko prilagaja vsakih 30 min. na 0,025
enote natančno (Logar Dolinšek, 2011). V letu 2020 tako obstajajo različne
možnosti obvladovanja SBT1. Meritve krvnega sladkorja z merilniki, s kon-
tinuiranim spremljanjem glukoze v medceličnini – CGM. Aplikacija inzulina je
možna na klasičen način z inzulinskimi peresniki ali z inzulinskimi črpalkami.
Najnovejši sistemi CGM in inzulinskih črpalk omogočajo zaprto zanko (Mar-
tin, 2019). Razvoj CGM se je začel z GlucoWatch G2 po letu 2000, nato so sl-
edili Medtronic Guardian, Abbott Free Style Navigator, Medtronic RT, Dex-
com SEVEN Plus in po letu 2010 še Medtronic Enlite, Dexcom G4, Dexcom
G5, Dexcom G6, Guardian Connect in Guardian Sensor 3 (Facchinetti, 2016).
Facchinetti navaja, da bo razvoj CGM-naprav zahteval spremembe v pravi-
lih odmerjanja inzulina, zmanjšanje in odpravo umerjanj senzorjev ter izkor-
istek ter upoštevanje drugih podatkov iz CGM-naprav pri dovajanju inzulina
(Facchinetti, 2016). Najnovejši sistem, ki vključuje kontinuirano spremljanje
glukoze in dovajanje inzulina, je hibridna inzulinska črpalka Medtronic Mini-
med 670 G z zaprto zanko in tehnologijo Smart Guardian, ki samodejno pri-

213
   210   211   212   213   214   215   216   217   218   219   220