Page 217 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 217
bolnišničnega programa izobraževanja. Po odpustu iz bolnišnice sledijo kerstin kodrič, vesna zupančič
ambulantni pregledi, kjer se nadaljuje izobraževanje družine s strani pedi-
atra endokrinologa, dietetika in diplomirane medicinske sestre edukatorke.
Ob prehodu na inzulinsko črpalko je prav tako organizirano ambulantno izo-
braževanje. Tehnično izobraževanje nudijo ponudniki inzulinskih črpalk. Ko
bolnik in njegova družina usvojijo znanje in obvladajo rokovanje z inzulin-
sko črpalko, lahko nadgradijo vodenje s CGM. Izobraževanje za upravljanje
s CGM je strukturirano. Dodatno Pediatrična klinika organizira izobraževanje
za učitelje in vzgojitelje otrok ter za druge negovalce in za otroke, ki vstopajo
v prvi razred osnovne šole. Poletni dvotedenski tabor, ki ima že več kot 50-let-
no tradicijo in se ga vsako leto udeleži 120 osnovnošolskih otrok, je prav tako
namenjen pridobivanju znanja. Organizirana so letna srečanja družin, kjer so
predstavljene različne teme o vodenju SBT1, primeri dobrih praks, izdana je
revija Sladkorčki, kjer so predstavljene teme zapisane. Pacienti s SBT1 in nji-
hovi svojci imajo od leta 2005 dostop do spletne strani (http://www.sladko�-
rcki.si), na kateri je veliko informacij o SBT1 (Bratina in sod., 2015).
Razprava
Nacionalni program Slovenije za obvladovanje sladkorne bolezni navaja,
da traja oskrba pacientov s SBT1 nekaj desetletij in da ima po dvajsetih le-
tih 80 % pacientov s SBT1 zaplete na očeh ali retinopatijo. Po tridesetih letih
SBT1 jo imajo že skoraj vsi pacienti. Po tridesetih letih ima posledice na led-
vicah vsak drugi pacient. Pacienti s posledicami na ledvicah pa imajo 40-krat
večje tveganje, da zbolijo zaradi bolezni srca in ožilja (NIJZ, 2010). Izvajanje
samokontrole je bistvenega pomena pri optimiziranju glikemije pri SBT1. Po
priporočilih Ameriškega združenja za sladkorno bolezen (ADA – American Di-
abetes Association) naj bi osebe s SBT1 izvajale meritve krvnega sladkorja 6-
do 10-krat na dan, kar vključuje meritve pred vsemi obroki, pred spanjem in
pred aktivnostmi, kot sta vožnja, ukvarjanje s športom, in vedno, kadar ose-
ba začuti znake hipoglikemije (ADA, 2020). Samokontrolo močno olajšajo sis-
temi stalnega spremljanja glukoze – CGM, ki z meritvami intersticijske ravni
glukoze v medceličnini omogočajo kontinuirano spremljanje ravni glukoze
(Langendam in sod., 2012).
Za uspešno obravnavo SBT1 ob uporabi sodobne tehnologije je potrebno sis-
tematično izobraževanje novoodkritih pacientov, njihovih družin in negoval-
cev. Pomembno je tudi kontinuirano izobraževanje ves čas trajanja bolezni.
Države po svetu izvajajo raziskave, kjer ugotavljajo koristnost tehnologije,
vendar je zaradi velikega napredka težko spremljati vse novosti in njihovo
učinkovitost. Omejitev v raziskavi je bila prosto dostopna literatura. Dobro bi
bilo raziskati dejavnike, ki vplivajo na uporabo tehnologije, kako zmožnost
posameznika za pridobivanje znanja vpliva na uporabo tehnologije in more-
bitno boljšo glikemično urejenost SBT1.
215
ambulantni pregledi, kjer se nadaljuje izobraževanje družine s strani pedi-
atra endokrinologa, dietetika in diplomirane medicinske sestre edukatorke.
Ob prehodu na inzulinsko črpalko je prav tako organizirano ambulantno izo-
braževanje. Tehnično izobraževanje nudijo ponudniki inzulinskih črpalk. Ko
bolnik in njegova družina usvojijo znanje in obvladajo rokovanje z inzulin-
sko črpalko, lahko nadgradijo vodenje s CGM. Izobraževanje za upravljanje
s CGM je strukturirano. Dodatno Pediatrična klinika organizira izobraževanje
za učitelje in vzgojitelje otrok ter za druge negovalce in za otroke, ki vstopajo
v prvi razred osnovne šole. Poletni dvotedenski tabor, ki ima že več kot 50-let-
no tradicijo in se ga vsako leto udeleži 120 osnovnošolskih otrok, je prav tako
namenjen pridobivanju znanja. Organizirana so letna srečanja družin, kjer so
predstavljene različne teme o vodenju SBT1, primeri dobrih praks, izdana je
revija Sladkorčki, kjer so predstavljene teme zapisane. Pacienti s SBT1 in nji-
hovi svojci imajo od leta 2005 dostop do spletne strani (http://www.sladko�-
rcki.si), na kateri je veliko informacij o SBT1 (Bratina in sod., 2015).
Razprava
Nacionalni program Slovenije za obvladovanje sladkorne bolezni navaja,
da traja oskrba pacientov s SBT1 nekaj desetletij in da ima po dvajsetih le-
tih 80 % pacientov s SBT1 zaplete na očeh ali retinopatijo. Po tridesetih letih
SBT1 jo imajo že skoraj vsi pacienti. Po tridesetih letih ima posledice na led-
vicah vsak drugi pacient. Pacienti s posledicami na ledvicah pa imajo 40-krat
večje tveganje, da zbolijo zaradi bolezni srca in ožilja (NIJZ, 2010). Izvajanje
samokontrole je bistvenega pomena pri optimiziranju glikemije pri SBT1. Po
priporočilih Ameriškega združenja za sladkorno bolezen (ADA – American Di-
abetes Association) naj bi osebe s SBT1 izvajale meritve krvnega sladkorja 6-
do 10-krat na dan, kar vključuje meritve pred vsemi obroki, pred spanjem in
pred aktivnostmi, kot sta vožnja, ukvarjanje s športom, in vedno, kadar ose-
ba začuti znake hipoglikemije (ADA, 2020). Samokontrolo močno olajšajo sis-
temi stalnega spremljanja glukoze – CGM, ki z meritvami intersticijske ravni
glukoze v medceličnini omogočajo kontinuirano spremljanje ravni glukoze
(Langendam in sod., 2012).
Za uspešno obravnavo SBT1 ob uporabi sodobne tehnologije je potrebno sis-
tematično izobraževanje novoodkritih pacientov, njihovih družin in negoval-
cev. Pomembno je tudi kontinuirano izobraževanje ves čas trajanja bolezni.
Države po svetu izvajajo raziskave, kjer ugotavljajo koristnost tehnologije,
vendar je zaradi velikega napredka težko spremljati vse novosti in njihovo
učinkovitost. Omejitev v raziskavi je bila prosto dostopna literatura. Dobro bi
bilo raziskati dejavnike, ki vplivajo na uporabo tehnologije, kako zmožnost
posameznika za pridobivanje znanja vpliva na uporabo tehnologije in more-
bitno boljšo glikemično urejenost SBT1.
215
