Page 224 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 224
iskovanje za znanje, znanje za zdravje obraževanja premalo informacij o značilni klinični sliki poslabšanja astme, o
zdravilih, ki se uporabljajo za zdravljenje astme ter o ukrepanju v primeru
astmatičnega napada. Iz analize podatkov lahko razberemo, da so diplomira-
ne medicinske sestre/diplomirani zdravstveniki/višje medicinske sestre v ča-
su izobraževanja dobili več informacij o astmi in zdravstveni negi pacientov
z astmo kot pa srednje medicinske sestre/zdravstveni tehniki. Na tretje razi-
skovalno vprašanje, ki raziskuje, kako bi medicinske sestre ukrepale ob poja-
vu astmatičnega napada, lahko odgovorimo, da bi medicinske sestre ob po-
javu astmatičnega napada pacienta najprej dale v sedeči oziroma polsedeči
položaj, nato izmerile vitalne funkcije, poklicale zdravnika, opazovale in meri-
le dihanje ter po navodilu zdravnika aplicirale bronhodilatator in kisik po Ven-
turijevi maski. Na četrto raziskovalno vprašanje, ki sprašuje po najpogostej-
ših razlogih za nepravilno jemanje in uporabo terapije pri astmatikih, lahko
odgovorimo, da večina zdravstvenih delavcev meni, da so pacienti in njihovi
svojci dobro seznanjeni s pravilnim načinom jemanja terapije ter s posledica-
mi, do katerih privede napačno jemanje terapije. Po drugi strani je razvidno,
da se premalo preverja tehniko inhaliranja pri pacientu, dobiti pa bi morali
tudi več pisnih informacij o pravilnem načinu jemanja terapije. Razlog za na-
pačno jemanje in uporabo zdravil je lahko tudi v nerazumevanju rednega je-
manja terapije po navodilih. Določen delež anketirancev meni, da se pacien-
tom redno jemanje terapije ne zdi pomembno in da vzamejo terapijo samo
takrat, ko se jim stanje poslabša.
Zaključek
Astma je zelo pogosta kronična bolezen. Velika večina zdravstvenih delavcev
je že oskrbela ali obravnavala pacienta z astmo. Menimo, da bi morali v času
izobraževanja več pozornosti nameniti astmi in zdravstveni negi pacienta
z astmo. Pacienta z astmo lahko dobimo v obravnavo tako v bolnišnici kot
v zdravstvenem domu. Tudi če vzrok bolnikove hospitalizacije ni astma, je
to kronična bolezen, ki ga spremlja povsod. Od zdravstvenih delavcev se
pričakuje, da bodo pacientu znali pomagati. Do poslabšanja astme ali ce-
lo nevarnega astmatičnega napada lahko pride kjer koli in kadar koli. Pred-
vsem je pomembno, da znajo zdravstveni delavci prepoznati znake značilne
klinične slike poslabšanja astme in da znajo pravilno ukrepati ob pojavu ast-
matičnega napada.
Literatura
KADIVEC, S. in KOŠNIK, M., 2006. Kako doseči partnersko sodelovanje s pacientom z ast-
mo. Obzornik zdravstvene nege, vol. 40 (4), str. 215–222.
KIKELJ, D., 2013. Sodobna sintezna zdravila za zdravljenje astme. Farmacevtski vestnik, vol.
64 (2), str. 129–136.
KONTE, B., 2005. Družinski zdravstveni vodnik. Ljubljana: Mladinska knjiga založba, str. 128.
KOVAČEVIĆ, M., 2016. Patologija astme. V: PRESTOR, L., ur. Astma in kronična obstruktivna
pljučna bolezen: zbornik predavanj z recenzijo/Zreče, 8.–9. april 2016. Ljubljana: Zbor-
nica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza društev medicinskih sester, bab-
222
zdravilih, ki se uporabljajo za zdravljenje astme ter o ukrepanju v primeru
astmatičnega napada. Iz analize podatkov lahko razberemo, da so diplomira-
ne medicinske sestre/diplomirani zdravstveniki/višje medicinske sestre v ča-
su izobraževanja dobili več informacij o astmi in zdravstveni negi pacientov
z astmo kot pa srednje medicinske sestre/zdravstveni tehniki. Na tretje razi-
skovalno vprašanje, ki raziskuje, kako bi medicinske sestre ukrepale ob poja-
vu astmatičnega napada, lahko odgovorimo, da bi medicinske sestre ob po-
javu astmatičnega napada pacienta najprej dale v sedeči oziroma polsedeči
položaj, nato izmerile vitalne funkcije, poklicale zdravnika, opazovale in meri-
le dihanje ter po navodilu zdravnika aplicirale bronhodilatator in kisik po Ven-
turijevi maski. Na četrto raziskovalno vprašanje, ki sprašuje po najpogostej-
ših razlogih za nepravilno jemanje in uporabo terapije pri astmatikih, lahko
odgovorimo, da večina zdravstvenih delavcev meni, da so pacienti in njihovi
svojci dobro seznanjeni s pravilnim načinom jemanja terapije ter s posledica-
mi, do katerih privede napačno jemanje terapije. Po drugi strani je razvidno,
da se premalo preverja tehniko inhaliranja pri pacientu, dobiti pa bi morali
tudi več pisnih informacij o pravilnem načinu jemanja terapije. Razlog za na-
pačno jemanje in uporabo zdravil je lahko tudi v nerazumevanju rednega je-
manja terapije po navodilih. Določen delež anketirancev meni, da se pacien-
tom redno jemanje terapije ne zdi pomembno in da vzamejo terapijo samo
takrat, ko se jim stanje poslabša.
Zaključek
Astma je zelo pogosta kronična bolezen. Velika večina zdravstvenih delavcev
je že oskrbela ali obravnavala pacienta z astmo. Menimo, da bi morali v času
izobraževanja več pozornosti nameniti astmi in zdravstveni negi pacienta
z astmo. Pacienta z astmo lahko dobimo v obravnavo tako v bolnišnici kot
v zdravstvenem domu. Tudi če vzrok bolnikove hospitalizacije ni astma, je
to kronična bolezen, ki ga spremlja povsod. Od zdravstvenih delavcev se
pričakuje, da bodo pacientu znali pomagati. Do poslabšanja astme ali ce-
lo nevarnega astmatičnega napada lahko pride kjer koli in kadar koli. Pred-
vsem je pomembno, da znajo zdravstveni delavci prepoznati znake značilne
klinične slike poslabšanja astme in da znajo pravilno ukrepati ob pojavu ast-
matičnega napada.
Literatura
KADIVEC, S. in KOŠNIK, M., 2006. Kako doseči partnersko sodelovanje s pacientom z ast-
mo. Obzornik zdravstvene nege, vol. 40 (4), str. 215–222.
KIKELJ, D., 2013. Sodobna sintezna zdravila za zdravljenje astme. Farmacevtski vestnik, vol.
64 (2), str. 129–136.
KONTE, B., 2005. Družinski zdravstveni vodnik. Ljubljana: Mladinska knjiga založba, str. 128.
KOVAČEVIĆ, M., 2016. Patologija astme. V: PRESTOR, L., ur. Astma in kronična obstruktivna
pljučna bolezen: zbornik predavanj z recenzijo/Zreče, 8.–9. april 2016. Ljubljana: Zbor-
nica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza društev medicinskih sester, bab-
222
