Page 228 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 228
iskovanje za znanje, znanje za zdravje ­razen ­rahle naravne krivine v spodnjem delu hrbta in vratu, tako imenovana
­S-oblika hrbtenice. Pri nepravilni drži imamo slabe povezave med deli telesa,
ki povzročajo tenzijo (napetost) in skrajšanje mišic, kar povzroča težje opra-
vljanje primernih (pravilnih) gibov znotraj sklepa. Nepravilno gibanje v skle-
pu pa nadaljnje onemogoča oz. omejuje možnost opravljanja vsakodnevnih
opravil ter povzroči tudi poškodbe mišično-skeletnega sistema (Rai in sod.,
2013). Šolska torba lahko zelo vpliva na otrokov razvoj hrbtenice. Nepravilno
izbrana šolska torba, ki ima nepravilno razporejene šolske potrebščine in pre-
sega 10 % telesne mase otroka, lahko povzroči veliko zdravstvenih težav, ki
se jih otroci in starši ne zavedajo. Najbolj pogosta bolečina, zaradi nepravil-
no izbrane torbe in nošenja le-te, se pojavi v hrbtu, vratu in ramenih (deli, ki
so silam šolske torbe najbolj izpostavljeni). Zaradi prevelike teže torb, nekate-
ri starši menijo, da bodo to težavo odpravili z torbami na koleščkih. Te prina-
šajo dodatne težave pri razvoju hrbtenice in posledice so, asimetrije in nepra-
vilno dvigovanje torbe (Patiencircle, n.d.; Perrone in sod., 2018). “Slaba drža”,
uporabljen izraz, ko je človek v položaju, kjer so glava in ramena nagnjena
pred hrbtenico, kar tvori izrazito S-obliko ali pa C-obliko hrbtenice (t.i. kriva
ali grbasta drža) (Rai in sod., 2013). Ukrivljenost zgornjega dela hrbtenice na-
prej namešča glavo in ramena naprej. Posameznik bi pri tem padel, če se ne
bi hrbtenica in hrbtne mišice ob tem napenjale ter preprečile padec. Dolgo-
ročno povzroča preobremenitve in s tem raznovrstne bolečine v hrbtu (Rai in
sod., 2013). Načini s katerimi izboljšamo telesno držo so, da zmanjšamo nape-
tost bolečih segmentov, ki so zaradi slabe drže v neravnovesju. Otroka mora-
mo naučiti pravilne drže med sedenjem, stojo, gibanjem in dvigovanjem tež-
kih bremen ter vzdrževanje le te, ga spodbujati k samokontroli in zavestni
korekciji telesne drže ter vsakodnevem gibanju, v obliki plavanja, plezanja, ja-
hanja, sprehodov, igranja z vrstniki ipd. (Kuralt, 2007; Šiljevinac, 2010).
Metode
Izvedli smo kvantitativni sistematičen pregled literature s pomočjo podat-
kovnih baz, kot so: CINAHL, ProQuest, Spinger Link in PubMed. Vključit-
veni kriteriji so bili: strokovnost literature (članki s kvalitativno, kvantitativno
metodologijo ter pregledni članki), tematiko ujemanja in dostopnost člank-
ov. Omejitveni kriteriji: obdobje od leta 2010 do 2019, celotno besedilo člank-
ov v angleškem jeziku in raziskave, ki so potekale samo na ljudeh. Zadetke, ki
smo jih pridobili z zgoraj omenjenimi besednimi zvezami, smo pregledali in
jih sistematsko prikazali v Tabeli 1.

226
   223   224   225   226   227   228   229   230   231   232   233