Page 234 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 234
iskovanje za znanje, znanje za zdravje jbolj učinkoviti pristopi v zobni preventivi so usmerjanje na najbolj tvegane
družine, na zgodnji začetek (preden izraste prvi zob oz. pred prvim letom
starosti), na vključevanje strokovnjakov (zobozdravstveni pregledi), na izo-
braževanje o ustnem zdravju in na krepitev starševskih sposobnosti (Edel-
stein, 2017). PMS potrebujejo optimalno izobrazbo, organizacijsko podpo-
ro in ustrezne vire za zagotavljanje kakovostne promocije oralnega zdravja
(Garry in Boran, 2017). Namen raziskave je raziskati preventivno vlogo PMS
pri ohranjanju oralnega zdravja otrok ter ugotoviti, ali so matere zadovoljne s
patronažnimi preventivnimi obiski. Cilji empirične raziskave:
– ugotoviti, kje starši prejmejo največ informacij o ohranjanju zdravega
zobovja in ustne votline otrok;
– ugotoviti, ali so matere zadovoljne s preventivnimi obiski diplomirane
medicinske sestre v patronažnem varstvu.
V raziskavi smo si zastavili naslednji raziskovalni vprašanji:
– RV 1: Kje starši prejmejo največ informacij o ustni higieni otroka?
– RV 2: Ali so matere zadovoljne s preventivnimi obiski diplomirane medi-
cinske sestre v patronažnem varstvu?
Metode
Pri raziskavi smo uporabili kvalitativno metodologijo, ki temelji na interpre-
tativni paradigmi.
V teoretičnem delu je uporabljena deskriptivna metoda dela. Vire in strokovno
literaturo smo iskali s pomočjo mednarodnih podatkovnih baz bibliografskih
sistemov ter iskalnikov: Sage, PubMed, ScienceDirect, COBBIS, Google Učen-
jak. Iskanje je potekalo z uporabo naslednjih ključnih besed v slovenskem
jeziku (medicinska sestra v patronažnem varstvu, preventiva, zobovje, oralno
zdravje, ustna higiena) ter angleškem jeziku (community nurse, preventive,
pediatrics, dental health, oral hygiene). Vključitveni kriteriji pregleda in ana-
lize literature so bile kvalitativne in kvantitativne raziskave v slovenskem in
angleškem jeziku, ki se nanašajo na oralno zdravje otrok. Iskanje smo omejili
na časovno obdobje med l. 2004 in 2019 in polno dostopna besedila. Izključili
smo literaturo, ki ne ustreza vključitvenim kriterijem ter duplikate.
V empiričnem delu smo uporabili kvalitativno raziskovalno metodologijo.
Podatke smo zbrali s pomočjo delno strukturiranih intervjujev. Vodilo za in-
tervju smo pripravili na osnovi 11 funkcionalnih vzorcev zdravega obnašan-
ja (Gordon, 2006). Intervju je vseboval 59 vprašanj odprtega tipa. Odgovore
na vprašanja smo tekom intervjuja sproti zapisovali. Rezultate smo kasne-
je pregledali, analizirali in opisno predstavili s pomočjo programa Microsoft
Word 2016. Vzorec je bil neslučajnostni namenski. V raziskavo smo vključili
tri matere, z otroki starimi 14, 18 in 20 mesecev. Intervjuji so bili izvedeni ok-
tobra 2019. Pri izvedbi intervjuja smo upoštevali izvajanje intervjuja v zna-
nem okolju (v otrokovem in materinem domačem okolju na območju Štajer-
232
družine, na zgodnji začetek (preden izraste prvi zob oz. pred prvim letom
starosti), na vključevanje strokovnjakov (zobozdravstveni pregledi), na izo-
braževanje o ustnem zdravju in na krepitev starševskih sposobnosti (Edel-
stein, 2017). PMS potrebujejo optimalno izobrazbo, organizacijsko podpo-
ro in ustrezne vire za zagotavljanje kakovostne promocije oralnega zdravja
(Garry in Boran, 2017). Namen raziskave je raziskati preventivno vlogo PMS
pri ohranjanju oralnega zdravja otrok ter ugotoviti, ali so matere zadovoljne s
patronažnimi preventivnimi obiski. Cilji empirične raziskave:
– ugotoviti, kje starši prejmejo največ informacij o ohranjanju zdravega
zobovja in ustne votline otrok;
– ugotoviti, ali so matere zadovoljne s preventivnimi obiski diplomirane
medicinske sestre v patronažnem varstvu.
V raziskavi smo si zastavili naslednji raziskovalni vprašanji:
– RV 1: Kje starši prejmejo največ informacij o ustni higieni otroka?
– RV 2: Ali so matere zadovoljne s preventivnimi obiski diplomirane medi-
cinske sestre v patronažnem varstvu?
Metode
Pri raziskavi smo uporabili kvalitativno metodologijo, ki temelji na interpre-
tativni paradigmi.
V teoretičnem delu je uporabljena deskriptivna metoda dela. Vire in strokovno
literaturo smo iskali s pomočjo mednarodnih podatkovnih baz bibliografskih
sistemov ter iskalnikov: Sage, PubMed, ScienceDirect, COBBIS, Google Učen-
jak. Iskanje je potekalo z uporabo naslednjih ključnih besed v slovenskem
jeziku (medicinska sestra v patronažnem varstvu, preventiva, zobovje, oralno
zdravje, ustna higiena) ter angleškem jeziku (community nurse, preventive,
pediatrics, dental health, oral hygiene). Vključitveni kriteriji pregleda in ana-
lize literature so bile kvalitativne in kvantitativne raziskave v slovenskem in
angleškem jeziku, ki se nanašajo na oralno zdravje otrok. Iskanje smo omejili
na časovno obdobje med l. 2004 in 2019 in polno dostopna besedila. Izključili
smo literaturo, ki ne ustreza vključitvenim kriterijem ter duplikate.
V empiričnem delu smo uporabili kvalitativno raziskovalno metodologijo.
Podatke smo zbrali s pomočjo delno strukturiranih intervjujev. Vodilo za in-
tervju smo pripravili na osnovi 11 funkcionalnih vzorcev zdravega obnašan-
ja (Gordon, 2006). Intervju je vseboval 59 vprašanj odprtega tipa. Odgovore
na vprašanja smo tekom intervjuja sproti zapisovali. Rezultate smo kasne-
je pregledali, analizirali in opisno predstavili s pomočjo programa Microsoft
Word 2016. Vzorec je bil neslučajnostni namenski. V raziskavo smo vključili
tri matere, z otroki starimi 14, 18 in 20 mesecev. Intervjuji so bili izvedeni ok-
tobra 2019. Pri izvedbi intervjuja smo upoštevali izvajanje intervjuja v zna-
nem okolju (v otrokovem in materinem domačem okolju na območju Štajer-
232
