Page 231 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 231
Avtor Vzorec Raziskovalni Namen raziskave Ključne ugotovitve
Leto objave prostor oz. cilji članka
Otroci so se
Vidal in sod., 2012 N = 137 otrok, starih od Ugotoviti vpliv sposobni naučiti
10 do 12 let, v osnovnih preventivnih pravilnega nošenja
šolah na Majorki programov na šolskih torb ter
(Španija), v šolskem področju pravilne s tem preprečiti
letu 2007 – 2008. telesne drže in nastanek bolečine
Razdelili so jih v nošenja šolskih torb v hrbtu.
raziskovalno skupino Kvantitativna na posledičen pojav Prejšnja raziskava, ki
(N = 63), ki je sledila raziskovalna bolečine v hrbtu. je bila izvedena na
šoli pravilne telesne zasnova Majorki (vključevala
drže, med tem 16 357 otrok,
ko je kontrolna starih 13-15 let) je
skupina (N =74) pokazala, da je
sledila standardnim 50,9% dečkov in
zdravstvenim 69,3% deklic že kdaj
smernicam v šoli. občutilo bolečino v
hrbtu.
Razprava maja jovanović, nika lončar, klara pušar, tajda spahič, špela zupančič, monika zadnikar
Stanje na področju slabe drže je zaskrbljujoče, predvsem v zadnjih letih, ko
se povečuje trend večurnega sedenja, brez odmora za gibanje. Potrebno je
posvečati veliko pozornosti predvsem zgodnjim odkrivanjem nepravilnosti v
drži in položaju hrbtenice kot osrednjem elementu telesne drže (Zurc, 2006).
Černigoj (2014) navaja, da se po podatkih zdravstvenih letopisov slabe tele-
sne drže že več let uvrščajo med najbolj pogoste pomanjkljivost v otroko-
vem razvoju. Zasedajo mesto pred motnjami ostrine vida in slabo prehra-
no. V letu 2009 je bilo otrok s slabo držo pred vstopom v šolo manj kot pet,
v osnovni šoli več kot dvanajst in v srednji šoli več kot šestnajst procentov.
Strukturne deformacije so imeli že predšolski otroci in osnovnošolci ter več
kot dva procenta srednješolcev (Tratnik in Šarabon, 2011). Bolečina v hrbtu, ki
je posledica slabe telesne drže, je pogost problem šolskih otrok in mladost-
nikov. Za mnogo je bolečina v hrbtu ponavljajoča se oz. kronična, še pred
pričetkom pubertete (Szvzygiel in sod., 2017). Pri tem moramo omeniti tudi
vpliv šolske torbe, ki s svojo silo in težo samih stvari znotraj, vpliva na otrokov
razvoj hrbtenice. Teža nahrbtnika je močno povezana z pojavom poškodb
mišično - skeletnega sistema, predvsem v področju ramen, vratu in hrbta. Na
primer, nošenje šolske torbe na eni rami, lahko povzroči nagnjenost hrbten-
ice nazaj in s tem poveča pritisk na ramo, posledično poveča pritisk na lateral-
ni strani interventertebralnega diska, kar vodi v rotacijo telesa vretenca, ki je
povezano z nagnjenostjo hrbtenice naprej (Minghelli in sod., 2015). Številne
raziskave so pokazale, da mnogo otrok nosi šolsko torbo, ki presega deset
procentov njihove telesne teže (Vidal in sod., 2012). Minghelli in sod. (2015) so
uporabljali nahrbtnike s težo, ki je bila v različnem razponu. V podskupini so
bili otroci, ki so nosili pretežke torbe. Tretjina otrok je nosilo nahrbtnike, ki so
predstavljali več kot deset procentov njihove telesne teže in desetina otrok s
težo nahrbtnika nad dvajset procentov njihove telesne teže. Od vseh otrok, ki
so nosili pretežke nahrbtnike, jih je kar tretjina bilo v 5. razredu.
229
Leto objave prostor oz. cilji članka
Otroci so se
Vidal in sod., 2012 N = 137 otrok, starih od Ugotoviti vpliv sposobni naučiti
10 do 12 let, v osnovnih preventivnih pravilnega nošenja
šolah na Majorki programov na šolskih torb ter
(Španija), v šolskem področju pravilne s tem preprečiti
letu 2007 – 2008. telesne drže in nastanek bolečine
Razdelili so jih v nošenja šolskih torb v hrbtu.
raziskovalno skupino Kvantitativna na posledičen pojav Prejšnja raziskava, ki
(N = 63), ki je sledila raziskovalna bolečine v hrbtu. je bila izvedena na
šoli pravilne telesne zasnova Majorki (vključevala
drže, med tem 16 357 otrok,
ko je kontrolna starih 13-15 let) je
skupina (N =74) pokazala, da je
sledila standardnim 50,9% dečkov in
zdravstvenim 69,3% deklic že kdaj
smernicam v šoli. občutilo bolečino v
hrbtu.
Razprava maja jovanović, nika lončar, klara pušar, tajda spahič, špela zupančič, monika zadnikar
Stanje na področju slabe drže je zaskrbljujoče, predvsem v zadnjih letih, ko
se povečuje trend večurnega sedenja, brez odmora za gibanje. Potrebno je
posvečati veliko pozornosti predvsem zgodnjim odkrivanjem nepravilnosti v
drži in položaju hrbtenice kot osrednjem elementu telesne drže (Zurc, 2006).
Černigoj (2014) navaja, da se po podatkih zdravstvenih letopisov slabe tele-
sne drže že več let uvrščajo med najbolj pogoste pomanjkljivost v otroko-
vem razvoju. Zasedajo mesto pred motnjami ostrine vida in slabo prehra-
no. V letu 2009 je bilo otrok s slabo držo pred vstopom v šolo manj kot pet,
v osnovni šoli več kot dvanajst in v srednji šoli več kot šestnajst procentov.
Strukturne deformacije so imeli že predšolski otroci in osnovnošolci ter več
kot dva procenta srednješolcev (Tratnik in Šarabon, 2011). Bolečina v hrbtu, ki
je posledica slabe telesne drže, je pogost problem šolskih otrok in mladost-
nikov. Za mnogo je bolečina v hrbtu ponavljajoča se oz. kronična, še pred
pričetkom pubertete (Szvzygiel in sod., 2017). Pri tem moramo omeniti tudi
vpliv šolske torbe, ki s svojo silo in težo samih stvari znotraj, vpliva na otrokov
razvoj hrbtenice. Teža nahrbtnika je močno povezana z pojavom poškodb
mišično - skeletnega sistema, predvsem v področju ramen, vratu in hrbta. Na
primer, nošenje šolske torbe na eni rami, lahko povzroči nagnjenost hrbten-
ice nazaj in s tem poveča pritisk na ramo, posledično poveča pritisk na lateral-
ni strani interventertebralnega diska, kar vodi v rotacijo telesa vretenca, ki je
povezano z nagnjenostjo hrbtenice naprej (Minghelli in sod., 2015). Številne
raziskave so pokazale, da mnogo otrok nosi šolsko torbo, ki presega deset
procentov njihove telesne teže (Vidal in sod., 2012). Minghelli in sod. (2015) so
uporabljali nahrbtnike s težo, ki je bila v različnem razponu. V podskupini so
bili otroci, ki so nosili pretežke torbe. Tretjina otrok je nosilo nahrbtnike, ki so
predstavljali več kot deset procentov njihove telesne teže in desetina otrok s
težo nahrbtnika nad dvajset procentov njihove telesne teže. Od vseh otrok, ki
so nosili pretežke nahrbtnike, jih je kar tretjina bilo v 5. razredu.
229
