Page 251 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 251
Lokacije in dostopnost do avtomatskih
zunanjih defibrilatorjev v Mestni občini Celje
Tjaša Lešničar Ojstrež, Anže Uratnik, Roman Parežnik
Visoka zdravstvena šola Celje, Mariborska cesta 7, 3000 Celje
tjasa.lesnicar@gmail.com, anze98uratnik@gmail.com
Povzetek
Uvod: V Mestni občini Celje doživi srčni zastoj od 40 do 50 ljudi letno. Prvi so na kraju do-
godka običajno laiki, ki se zaradi neznanja in strahu pred oživljanjem, raje odločijo, da
kraj dogodka čimprej zapustijo. Podatki trenutno kažejo, da na terenu v Sloveniji z oživ-
ljanjem začne le 30 odstotkov prisotnih laikov, medtem ko v ozaveščenih delih Evrope z
oživljanjem začne od 50 do 70 odstotkov prisotnih laikov. Uporaba avtomatskega zunan-
jega defibrilatorja (AED) je pomemben člen tako imenovane verige preživetja, saj je to
edina naprava, ki pri žrtvi srčnega zastoja omogoči ponovno vzpostavitev delovanja sr-
ca. Če želijo očividci uspešno uporabiti AED, ga morajo v čim krajšem času najti in prines-
ti na kraj dogodka. Visoka zdravstvena šola v Celju se je v sodelovanju s Koronarnim
klubom kot partnerjem prijavila na razpis Javnega štipendijskega, razvojnega, invalids-
kega in preživninskega sklada Republike Slovenije, s projektom: »Lokacije in dostopnost
do avtomatskih zunanjih defibrilatorjev v Mestni občini Celje«. S projektom smo želeli z
različnih zornih kotov preučiti lokacije AED v Mestni občini Celje in oznake, ki prebivalce
opozarjajo nanje. Želeli smo analizirati obveščenost laične javnosti o AED-jih ter pripraviti
priporočila za izboljšanje stanja. Metode: Uporabili smo metode kvantitativnega in kvali-
tativnega raziskovanja, pregled literature, anketni vprašalnik ter ogled na terenu. Rezulta-
ti: V Mestni občini Celje, je bilo v različnih virih skupno javno objavljenih 33 avtomat-
skih zunanjih defibrilatorjev (v nadaljevanju AED). Po našem pregledu terena smo našli
kar 64 lokacij, na katerih so AED. Ugotovili smo, da večina od teh ni pravilno označena
in je slabo dostopna. Mimoidoči so slabo poznali kratico AED. Po naši obrazložitvi le-te
jih je večina vedela, o kateri napravi govorimo. Prav tako so slabo poznali lokacije AED v
Mestni občini Celje. Razprava: Med izvajanjem projekta, smo ugotovili, da občani Mestne
občine Celje slabo poznajo lokacije AED, kar je skrb vzbujajoče. Objavljeni seznami lok-
acij AED niso posodobljeni in pregledno zbrani. Mestna občina Celje na svoji spletni st-
rani nima objavljenih podatkov o lokacijah AED. V različnih spletnih virih je bilo objavl-
jenih zgolj 33 od dejanskih 64 lokacij v Mestni občini Celje, kar nekaj od teh objav pa je
bilo sponzorske narave.
Ključne besede: AED, defibrilator, temeljni postopki oživljanja, Mestna občina Celje.
zunanjih defibrilatorjev v Mestni občini Celje
Tjaša Lešničar Ojstrež, Anže Uratnik, Roman Parežnik
Visoka zdravstvena šola Celje, Mariborska cesta 7, 3000 Celje
tjasa.lesnicar@gmail.com, anze98uratnik@gmail.com
Povzetek
Uvod: V Mestni občini Celje doživi srčni zastoj od 40 do 50 ljudi letno. Prvi so na kraju do-
godka običajno laiki, ki se zaradi neznanja in strahu pred oživljanjem, raje odločijo, da
kraj dogodka čimprej zapustijo. Podatki trenutno kažejo, da na terenu v Sloveniji z oživ-
ljanjem začne le 30 odstotkov prisotnih laikov, medtem ko v ozaveščenih delih Evrope z
oživljanjem začne od 50 do 70 odstotkov prisotnih laikov. Uporaba avtomatskega zunan-
jega defibrilatorja (AED) je pomemben člen tako imenovane verige preživetja, saj je to
edina naprava, ki pri žrtvi srčnega zastoja omogoči ponovno vzpostavitev delovanja sr-
ca. Če želijo očividci uspešno uporabiti AED, ga morajo v čim krajšem času najti in prines-
ti na kraj dogodka. Visoka zdravstvena šola v Celju se je v sodelovanju s Koronarnim
klubom kot partnerjem prijavila na razpis Javnega štipendijskega, razvojnega, invalids-
kega in preživninskega sklada Republike Slovenije, s projektom: »Lokacije in dostopnost
do avtomatskih zunanjih defibrilatorjev v Mestni občini Celje«. S projektom smo želeli z
različnih zornih kotov preučiti lokacije AED v Mestni občini Celje in oznake, ki prebivalce
opozarjajo nanje. Želeli smo analizirati obveščenost laične javnosti o AED-jih ter pripraviti
priporočila za izboljšanje stanja. Metode: Uporabili smo metode kvantitativnega in kvali-
tativnega raziskovanja, pregled literature, anketni vprašalnik ter ogled na terenu. Rezulta-
ti: V Mestni občini Celje, je bilo v različnih virih skupno javno objavljenih 33 avtomat-
skih zunanjih defibrilatorjev (v nadaljevanju AED). Po našem pregledu terena smo našli
kar 64 lokacij, na katerih so AED. Ugotovili smo, da večina od teh ni pravilno označena
in je slabo dostopna. Mimoidoči so slabo poznali kratico AED. Po naši obrazložitvi le-te
jih je večina vedela, o kateri napravi govorimo. Prav tako so slabo poznali lokacije AED v
Mestni občini Celje. Razprava: Med izvajanjem projekta, smo ugotovili, da občani Mestne
občine Celje slabo poznajo lokacije AED, kar je skrb vzbujajoče. Objavljeni seznami lok-
acij AED niso posodobljeni in pregledno zbrani. Mestna občina Celje na svoji spletni st-
rani nima objavljenih podatkov o lokacijah AED. V različnih spletnih virih je bilo objavl-
jenih zgolj 33 od dejanskih 64 lokacij v Mestni občini Celje, kar nekaj od teh objav pa je
bilo sponzorske narave.
Ključne besede: AED, defibrilator, temeljni postopki oživljanja, Mestna občina Celje.
