Page 252 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 252
iskovanje za znanje, znanje za zdravje Uvod
V Evropi vsako leto doživi srčni zastoj med 350.000 in 400.000 ljudi, v Sloveni-
ji okoli 1600, v mestu Celje od 40 do 50 oseb letno. Pri nenadnem srčnem
zastoju, ki se zgodi zunaj zdravstvenih ustanov, so večinoma prisotni samo
laiki (Šolinič, 2019). Laiki so najpomembnejši izvajalci zaporedja ukrepov v
verigi temeljnih postopkov oživljanja. Smiselno je, da defibrilacijo z upora-
bo avtomatskega zunanjega defibrilatorja (v nadaljevanju AED) izvedejo tisti,
ki so prvi na mestu dogodka (Jelenko, 2019). AED-ji bi morali biti nameščeni
na tistih mestih, kjer se zadržuje večja populacija ljudi (npr. kulturni domovi,
trgovska središča, športne dvorane, mestna središča, ipd.) (AED.com, 2018).
Podatki o lokacijah defibrilatorjev (AED baza Slovenije) so na voljo na sple-
tu, vendar seznam ni posodobljen, po drugi strani zaradi stresne situacije za
udeležene, ni ustrezna oblika pridobivanja informacij. Visoka zdravstvena šo-
la v Celju se je v sodelovanju s Koronarnim klubom kot partnerjem prijavila
na razpis Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega
sklada Republike Slovenije, s projektom: »Lokacije in dostopnost do avtomat-
skih zunanjih defibrilatorjev v Mestni občini Celje«. S projektom smo želeli z
različnih zornih kotov preučiti lokacije AED v Mestni občini Celje in oznake,
ki prebivalce opozarjajo nanje. Želeli smo analizirati tudi obveščenost laične
javnosti o AED-jih ter pripraviti priporočila za izboljšanje stanja. Pogosto poz-
abljamo, da smo tedaj, ko te podatke potrebujemo, v stresu, zato morajo biti
podatki smiselni, pregledni, lahko dostopni in prilagojeni takšnim situacijam.
Prav tako se prevečkrat zgodi, da laiki, ki so v tistem trenutku na kraju dogod-
ka, raje gredo mimo, kot da bi pomagali. Glavni razlog zato je prav neznan-
je temeljnih postopkov oživljanja in uporabe AED. Zato sta potrebni stalno
ozaveščanje in praktično usposabljanje laikov o temeljnih postopkih oživl-
janja vključno z uporabo AED. Iz teh predpostavk smo izpeljali glavne cilje
projekta. Najpomembnejše za začetek je bilo posodobiti podatke o lokacijah
AED v Mestni občini Celje. Zaradi koristnosti podatkov za širšo javnost, smo si
za cilj postavili tudi, da o tem projektu in pridobljenih podatkih ozaveščamo
širšo javnost. Ker je na tem področju potrebnih kar nekaj sprememb, smo za-
to o problematiki podatkovnih baz dostopnosti in označenosti lokacij z AED,
začeli seznanjati tudi odgovorne organe Mestne občine Celje.
Metode
V raziskavi smo uporabili predvsem kvalitativne raziskovalne metode, ki smo
jih podprli s kvantitativnimi pristopi. Projekt smo razdelili v štiri dele. Najprej
smo pregledali literaturo in opravili terensko delo. Ta del smo izvajali od 19. 3.
2019 do 18. 4. 2019. Pri pregledu literature nas je zanimalo, kakšne vrste AED
poznamo, kdo so dobavitelji, kakšna so priporočila glede namestitve, dosto-
pnosti in označevanja lokacij, lastništvo in vzdrževanje AED. Pridobili smo in-
formacije o tem, katere podatke potrebujemo za vpis v bazo AED, podatke o
obstoječih podatkovnih bazah AED v Sloveniji, ter načine za širjenje podatk-
ov o AED. V nadaljevanju smo se lotili terenskega dela. Potekalo je v Mestni
občini Celje, na lokacijah, ki smo jih pridobili s pregledom literature. Te lokaci-
250
V Evropi vsako leto doživi srčni zastoj med 350.000 in 400.000 ljudi, v Sloveni-
ji okoli 1600, v mestu Celje od 40 do 50 oseb letno. Pri nenadnem srčnem
zastoju, ki se zgodi zunaj zdravstvenih ustanov, so večinoma prisotni samo
laiki (Šolinič, 2019). Laiki so najpomembnejši izvajalci zaporedja ukrepov v
verigi temeljnih postopkov oživljanja. Smiselno je, da defibrilacijo z upora-
bo avtomatskega zunanjega defibrilatorja (v nadaljevanju AED) izvedejo tisti,
ki so prvi na mestu dogodka (Jelenko, 2019). AED-ji bi morali biti nameščeni
na tistih mestih, kjer se zadržuje večja populacija ljudi (npr. kulturni domovi,
trgovska središča, športne dvorane, mestna središča, ipd.) (AED.com, 2018).
Podatki o lokacijah defibrilatorjev (AED baza Slovenije) so na voljo na sple-
tu, vendar seznam ni posodobljen, po drugi strani zaradi stresne situacije za
udeležene, ni ustrezna oblika pridobivanja informacij. Visoka zdravstvena šo-
la v Celju se je v sodelovanju s Koronarnim klubom kot partnerjem prijavila
na razpis Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega
sklada Republike Slovenije, s projektom: »Lokacije in dostopnost do avtomat-
skih zunanjih defibrilatorjev v Mestni občini Celje«. S projektom smo želeli z
različnih zornih kotov preučiti lokacije AED v Mestni občini Celje in oznake,
ki prebivalce opozarjajo nanje. Želeli smo analizirati tudi obveščenost laične
javnosti o AED-jih ter pripraviti priporočila za izboljšanje stanja. Pogosto poz-
abljamo, da smo tedaj, ko te podatke potrebujemo, v stresu, zato morajo biti
podatki smiselni, pregledni, lahko dostopni in prilagojeni takšnim situacijam.
Prav tako se prevečkrat zgodi, da laiki, ki so v tistem trenutku na kraju dogod-
ka, raje gredo mimo, kot da bi pomagali. Glavni razlog zato je prav neznan-
je temeljnih postopkov oživljanja in uporabe AED. Zato sta potrebni stalno
ozaveščanje in praktično usposabljanje laikov o temeljnih postopkih oživl-
janja vključno z uporabo AED. Iz teh predpostavk smo izpeljali glavne cilje
projekta. Najpomembnejše za začetek je bilo posodobiti podatke o lokacijah
AED v Mestni občini Celje. Zaradi koristnosti podatkov za širšo javnost, smo si
za cilj postavili tudi, da o tem projektu in pridobljenih podatkih ozaveščamo
širšo javnost. Ker je na tem področju potrebnih kar nekaj sprememb, smo za-
to o problematiki podatkovnih baz dostopnosti in označenosti lokacij z AED,
začeli seznanjati tudi odgovorne organe Mestne občine Celje.
Metode
V raziskavi smo uporabili predvsem kvalitativne raziskovalne metode, ki smo
jih podprli s kvantitativnimi pristopi. Projekt smo razdelili v štiri dele. Najprej
smo pregledali literaturo in opravili terensko delo. Ta del smo izvajali od 19. 3.
2019 do 18. 4. 2019. Pri pregledu literature nas je zanimalo, kakšne vrste AED
poznamo, kdo so dobavitelji, kakšna so priporočila glede namestitve, dosto-
pnosti in označevanja lokacij, lastništvo in vzdrževanje AED. Pridobili smo in-
formacije o tem, katere podatke potrebujemo za vpis v bazo AED, podatke o
obstoječih podatkovnih bazah AED v Sloveniji, ter načine za širjenje podatk-
ov o AED. V nadaljevanju smo se lotili terenskega dela. Potekalo je v Mestni
občini Celje, na lokacijah, ki smo jih pridobili s pregledom literature. Te lokaci-
250
