Page 446 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 446
iskovanje za znanje, znanje za zdravje s spanjem, zgodnjim jutranjim prebujanjem in oslabljenim dnevnim razpo-
loženjem (Riemann, 2011). Vse motnje spanja niso ozdravljive, jih pa v večini
primerov lahko uspešno zdravimo. Motnja lahko postane tudi kronična bo-
lezen, ki potrebuje vseživljenjsko zdravljenje, z njim pa učinkovito prepreču-
jemo razvoj različnih zapletov. Preden začnemo pacienta z motnjami spanja
zdraviti, je pomembno poiskati vzroke motnje (Koprivnikar, 2017). Gulia in Ku-
mar (2018) navajata, da se poleg sprememb v trajanju spanja s starostjo spre-
minjajo tudi vzorci spanja, vendar so spremembe v vzorcu spanja del nor-
malnega procesa staranja. Nočni spanec starejših ljudi je večji del noči lažji in
ne globok (Gulia in Kumar, 2018). Oseba, pri kateri se pojavljajo motnje span
ja, ima težave z uspavanjem, lahko se ponoči zbuja in težko zaspi nazaj, lah-
ko pa se zbuja zgodaj zjutraj, ko ni potrebno. Motnje spanja je treba obravna-
vati s spremembo načina življenja in farmakološkimi pristopi. Najpogostejša
motnja spanja v starosti je nespečnost, ki je pogosto še poslabšana zaradi
odvisnosti in nepravilne uporabe hipnotikov (Dolenc-Grošelj, 2008; Štukov-
nik, 2017; Tufan in sod., 2017). Namen raziskave je bil ugotoviti spalne nava-
de in morebitne motnje spanja pri starejših. Iskali smo odgovor na naslednji
r aziskovalni vprašanji:
RV1: Kako starejši ocenjujejo kakovost spanja?
RV2: Kako so starejši zadovoljni z zmožnostjo izvajanja življenjskih aktivnosti?
Preverjali smo naslednji hipotezi:
H1: Starejši, pri katerih se pojavljajo težave s spanjem v zadnjem mesecu, so
manj zadovoljni s svojim zdravjem in imajo manj energije za vsakodnevno
življenje.
H2: Glede na spol obstajajo statistično pomembne razlike v oceni kakovosti
spanja.
Metode
Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja s tehniko anketiran-
ja. Kot raziskovalni instrument je bil uporabljen vprašalnik, sestavljen iz dveh
vprašalnikov, in sicer PSQI (Buysse in sod., 1989) in WHOQOL-BREF (Skevin-
gton in sod., 2004). Raziskavo smo izvedli pri starejših, ki bivajo v domačem
okolju v Pomurju, in sicer s pomočjo vprašalnika, ki je bil anketiranim posre-
dovan v pisni obliki. Zbiranje podatkov je potekalo od julija do decembra
2018. Pridobljene podatke smo analizirali s pomočjo računalniškega progra-
ma IBM SPSS Statistics. Sodelujoči v raziskavi so bili seznanjeni z vsebino in
namenom raziskovanja ter možnostjo odklonitve sodelovanja. Pri izvajanju
raziskave smo upoštevali načela Kodeksa etike v zdravstveni negi in oskrbi Slo-
venije in Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in sveta o varstvu posa-
meznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter
o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov). Raziska-
va je bila omejena na pomursko regijo in anketirance, starejše od 65 let. Vzo-
rec je vključeval 200 anketirancev iz ene statistične regije, zato podatkov ni
bilo možno posploševati. Za testiranje hipotez smo uporabili metode infe-
444
loženjem (Riemann, 2011). Vse motnje spanja niso ozdravljive, jih pa v večini
primerov lahko uspešno zdravimo. Motnja lahko postane tudi kronična bo-
lezen, ki potrebuje vseživljenjsko zdravljenje, z njim pa učinkovito prepreču-
jemo razvoj različnih zapletov. Preden začnemo pacienta z motnjami spanja
zdraviti, je pomembno poiskati vzroke motnje (Koprivnikar, 2017). Gulia in Ku-
mar (2018) navajata, da se poleg sprememb v trajanju spanja s starostjo spre-
minjajo tudi vzorci spanja, vendar so spremembe v vzorcu spanja del nor-
malnega procesa staranja. Nočni spanec starejših ljudi je večji del noči lažji in
ne globok (Gulia in Kumar, 2018). Oseba, pri kateri se pojavljajo motnje span
ja, ima težave z uspavanjem, lahko se ponoči zbuja in težko zaspi nazaj, lah-
ko pa se zbuja zgodaj zjutraj, ko ni potrebno. Motnje spanja je treba obravna-
vati s spremembo načina življenja in farmakološkimi pristopi. Najpogostejša
motnja spanja v starosti je nespečnost, ki je pogosto še poslabšana zaradi
odvisnosti in nepravilne uporabe hipnotikov (Dolenc-Grošelj, 2008; Štukov-
nik, 2017; Tufan in sod., 2017). Namen raziskave je bil ugotoviti spalne nava-
de in morebitne motnje spanja pri starejših. Iskali smo odgovor na naslednji
r aziskovalni vprašanji:
RV1: Kako starejši ocenjujejo kakovost spanja?
RV2: Kako so starejši zadovoljni z zmožnostjo izvajanja življenjskih aktivnosti?
Preverjali smo naslednji hipotezi:
H1: Starejši, pri katerih se pojavljajo težave s spanjem v zadnjem mesecu, so
manj zadovoljni s svojim zdravjem in imajo manj energije za vsakodnevno
življenje.
H2: Glede na spol obstajajo statistično pomembne razlike v oceni kakovosti
spanja.
Metode
Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja s tehniko anketiran-
ja. Kot raziskovalni instrument je bil uporabljen vprašalnik, sestavljen iz dveh
vprašalnikov, in sicer PSQI (Buysse in sod., 1989) in WHOQOL-BREF (Skevin-
gton in sod., 2004). Raziskavo smo izvedli pri starejših, ki bivajo v domačem
okolju v Pomurju, in sicer s pomočjo vprašalnika, ki je bil anketiranim posre-
dovan v pisni obliki. Zbiranje podatkov je potekalo od julija do decembra
2018. Pridobljene podatke smo analizirali s pomočjo računalniškega progra-
ma IBM SPSS Statistics. Sodelujoči v raziskavi so bili seznanjeni z vsebino in
namenom raziskovanja ter možnostjo odklonitve sodelovanja. Pri izvajanju
raziskave smo upoštevali načela Kodeksa etike v zdravstveni negi in oskrbi Slo-
venije in Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in sveta o varstvu posa-
meznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter
o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov). Raziska-
va je bila omejena na pomursko regijo in anketirance, starejše od 65 let. Vzo-
rec je vključeval 200 anketirancev iz ene statistične regije, zato podatkov ni
bilo možno posploševati. Za testiranje hipotez smo uporabili metode infe-
444
