Page 445 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 445
Motnje spanja pri starejših
Katja Lebar, Mateja Lorber
Fakulteta za zdravstvene vede, Žitna ulica 15, 2000 Maribor
lebar.katja@gmail.com
Povzetek
Uvod: Motnje spanja so v primerjavi z vsemi drugimi starostnimi skupinami pogostejše
pri starejših. Namen raziskave je bil ugotoviti spalne navade – težave, ki se pojavljajo pri
spanju starejših, ter kakovost življenja starejših. Metode: V raziskavi so sodelovali starejši
prebivalci pomurske regije. Kot raziskovalni instrument sta bila uporabljena vprašalnika
PSQI in WHOQOL-BREF. Raziskava je potekala od julija do decembra 2018. Podatki so bi-
li analizirani s pomočjo računalniškega programa IBM SPSS Statistics. Za testiranje hipo-
tez smo uporabili metode inferenčne statistike. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da starejši s
težavami s spanjem v povprečju niso niti zadovoljni niti nezadovoljni (x̄ = 3,21, s = 0,809)
s svojim zdravjem, prav tako niso niti zadovoljni niti nezadovoljni s svojo zmožnostjo iz-
vajanja dnevnih življenjskih aktivnosti (x̄ = 3,40; s = 0,879), imajo pa večinoma dovolj en-
ergije za vsakodnevno življenje (x̄ = 3,47; s = 0,884). Ugotovljene so bile razlike v zado-
voljstvu z zdravjem in izvajanjem dnevnih življenjskih aktivnosti med starejšimi, in sicer
glede na to, ali imajo težave s spanjem, niso pa bile ugotovljene razlike v kakovosti span-
ja med moškimi in ženskami. Razprava: Večina anketirancev je v zadnjem mesecu ime-
la težave s spanjem, četrtina anketiranih -3 ali večkrat tedensko ne more zaspati v manj
kot 30 minutah in skoraj četrtina anketiranih starejših se zbuja sredi noči ali zgodaj zjutraj.
Strinjamo se z ugotovitvami drugih avtorjev, da imajo lahko dolgotrajnejše in nezdravlje-
ne motnje spanja v starosti številne negativne posledice.
Ključne besede: faze spanja, kakovost, higiena spanja, starostnik, težave spanja, ne-
spečnost, zdravljenje
Uvod
Spanje je naravno stanje telesnega počitka in je nujno za preživetje. Člove-
ško telo ima notranjo biološko uro, ki opozarja, kdaj je čas za počitek in spa-
nje (Pucelj, 2017). Potreba po spanju je potreba vseh ljudi; ni človeka, ki ne
bi imel potrebe po spanju. Potreba po spanju se v življenju spreminja. Faze
plitvejšega spanja s starostjo naraščajo, zato je spanje pri starostnikih najbolj
plitvo (Sever, 2014). Motnje spanja se prav tako znatno povečajo s starost
jo in se pri starejših kažejo kot pritoževanje nad težkim uspavanjem, težave
Katja Lebar, Mateja Lorber
Fakulteta za zdravstvene vede, Žitna ulica 15, 2000 Maribor
lebar.katja@gmail.com
Povzetek
Uvod: Motnje spanja so v primerjavi z vsemi drugimi starostnimi skupinami pogostejše
pri starejših. Namen raziskave je bil ugotoviti spalne navade – težave, ki se pojavljajo pri
spanju starejših, ter kakovost življenja starejših. Metode: V raziskavi so sodelovali starejši
prebivalci pomurske regije. Kot raziskovalni instrument sta bila uporabljena vprašalnika
PSQI in WHOQOL-BREF. Raziskava je potekala od julija do decembra 2018. Podatki so bi-
li analizirani s pomočjo računalniškega programa IBM SPSS Statistics. Za testiranje hipo-
tez smo uporabili metode inferenčne statistike. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da starejši s
težavami s spanjem v povprečju niso niti zadovoljni niti nezadovoljni (x̄ = 3,21, s = 0,809)
s svojim zdravjem, prav tako niso niti zadovoljni niti nezadovoljni s svojo zmožnostjo iz-
vajanja dnevnih življenjskih aktivnosti (x̄ = 3,40; s = 0,879), imajo pa večinoma dovolj en-
ergije za vsakodnevno življenje (x̄ = 3,47; s = 0,884). Ugotovljene so bile razlike v zado-
voljstvu z zdravjem in izvajanjem dnevnih življenjskih aktivnosti med starejšimi, in sicer
glede na to, ali imajo težave s spanjem, niso pa bile ugotovljene razlike v kakovosti span-
ja med moškimi in ženskami. Razprava: Večina anketirancev je v zadnjem mesecu ime-
la težave s spanjem, četrtina anketiranih -3 ali večkrat tedensko ne more zaspati v manj
kot 30 minutah in skoraj četrtina anketiranih starejših se zbuja sredi noči ali zgodaj zjutraj.
Strinjamo se z ugotovitvami drugih avtorjev, da imajo lahko dolgotrajnejše in nezdravlje-
ne motnje spanja v starosti številne negativne posledice.
Ključne besede: faze spanja, kakovost, higiena spanja, starostnik, težave spanja, ne-
spečnost, zdravljenje
Uvod
Spanje je naravno stanje telesnega počitka in je nujno za preživetje. Člove-
ško telo ima notranjo biološko uro, ki opozarja, kdaj je čas za počitek in spa-
nje (Pucelj, 2017). Potreba po spanju je potreba vseh ljudi; ni človeka, ki ne
bi imel potrebe po spanju. Potreba po spanju se v življenju spreminja. Faze
plitvejšega spanja s starostjo naraščajo, zato je spanje pri starostnikih najbolj
plitvo (Sever, 2014). Motnje spanja se prav tako znatno povečajo s starost
jo in se pri starejših kažejo kot pritoževanje nad težkim uspavanjem, težave
