Page 132 - Petelin, Ana. 2020. Zdravje delovno aktivne populacije / Health of the Working-Age Population. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 132
avje delovno aktivne populacije | health of the working-age population Vpliv telesne aktivnosti na zdravje delovno aktivne populacije
Anton Zupan, Mitja Slapar
Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča, Linhartova 51, 1000 Ljubljana, Slovenija
Uvod: Svetovno prebivalstvo se stara, posledično je povprečna starost delov-
no aktivne populacije iz leta v leto višja. S starostjo pride do slabšanja zdra-
vstvenega stanja, pogostnost številnih kroničnih bolezni s starostjo narašča.
Namen prispevka je prikazati pomen telesne aktivnosti (TA) na zdravstveno
stanje delovno aktivne populacije.
Metode: Metoda dela je bila pregled literature, analiziranje in primerjanje dose-
danjih znanstvenih spoznanj o vplivu TA na zdravje delovno aktivne populacije.
Temeljni inštrument zbiranja podatkov je bila znanstvena in strokovna literatu-
ra na izbrano temo v zadnjem obdobju.
Rezultati: V skladu s priporočili svetovne zdravstvene organizacije (SZO) naj
bi odrasli ljudje izvajali vsaj 150 min na teden aerobne TA zmerne intenzivno-
sti ali 75 min intenzivne aerobne aktivnosti oziroma enakovredne kombinacije.
Neupoštevanje teh priporočil povečuje tveganje za bolezni srca in ožilja, slad-
korno bolezen tipa 2, rak dojke in debelega črevesa ter prezgodnjo smrt. Leta
2009 je SZO telesno neaktivnost opredelila kot četrti vodilni dejavnik tveganja
za smrt, kar je povzročilo približno 6% smrtnih primerov na globalni ravni. Leta
2012 je bilo ocenjeno, da 31,1 % odraslega svetovnega prebivalstva ni izpolnilo
priporočil glede telesne aktivnosti. Kronična telesna neaktivnost sproži kaska-
do dogodkov. Fizična neaktivnost je dejanski vzrok številnih nenormalnih fizio-
loških vrednosti (fizioloških disfunkcij), ki posledično povzročijo običajno traj-
ne patološke spremembe (patofiziologija), ki sčasoma privedejo do kroničnih
bolezni, te pa prispevajo k prezgodnji smrti. Leta 1990 so ugotovili, da je sede-
či življenjski slog kot dejavnik tveganja prispeval k 23 % smrti zaradi devetih naj-
pogostejših kroničnih bolezni. Leta 2004 so telesni neaktivnosti in neustrezni
prehrani pripisali 15,2 % smrti v ZDA. Leta 2015 pa so ocenili, da je 11,1 % vseh
stroškov zdravstvenega varstva povezanih z „neustrezno“ telesno aktivnostjo
in so označili telesno neaktivnost kot pomemben sestavni del epidemije kronič-
nih bolezni v ZDA in po vsem svetu.
Razprava in zaključek: TA je glavni dejavnik pri obvladovanju kroničnih bolezni,
bolj pogosta in intenzivna TA je povezana z boljšim zdravstvenim stanjem ljudi.
Mnoge države zato spodbujajo telesno aktivnost za izboljšanje zdravja prebival-
stva. Nekatere države celo domnevajo, da se bo s povečanjem telesne aktivno-
sti prebivalstva, zmanjšala potreba po zdravstvenem in socialnem varstvu. Lju-
dje, ki redno izvajajo TA so bolj zdravi in živijo dlje. Vendar pa nezadostna TA še
vedno ostaja eden največjih problemov življenjskega vzorca ljudi po celem sve-
tu. Redno izvajanje TA je eden od temeljev promocije zdravja.
Ključne besede: telesna aktivnost, zdravstveno stanje, delovno aktivna
populacija, kronične bolezni
130
Anton Zupan, Mitja Slapar
Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča, Linhartova 51, 1000 Ljubljana, Slovenija
Uvod: Svetovno prebivalstvo se stara, posledično je povprečna starost delov-
no aktivne populacije iz leta v leto višja. S starostjo pride do slabšanja zdra-
vstvenega stanja, pogostnost številnih kroničnih bolezni s starostjo narašča.
Namen prispevka je prikazati pomen telesne aktivnosti (TA) na zdravstveno
stanje delovno aktivne populacije.
Metode: Metoda dela je bila pregled literature, analiziranje in primerjanje dose-
danjih znanstvenih spoznanj o vplivu TA na zdravje delovno aktivne populacije.
Temeljni inštrument zbiranja podatkov je bila znanstvena in strokovna literatu-
ra na izbrano temo v zadnjem obdobju.
Rezultati: V skladu s priporočili svetovne zdravstvene organizacije (SZO) naj
bi odrasli ljudje izvajali vsaj 150 min na teden aerobne TA zmerne intenzivno-
sti ali 75 min intenzivne aerobne aktivnosti oziroma enakovredne kombinacije.
Neupoštevanje teh priporočil povečuje tveganje za bolezni srca in ožilja, slad-
korno bolezen tipa 2, rak dojke in debelega črevesa ter prezgodnjo smrt. Leta
2009 je SZO telesno neaktivnost opredelila kot četrti vodilni dejavnik tveganja
za smrt, kar je povzročilo približno 6% smrtnih primerov na globalni ravni. Leta
2012 je bilo ocenjeno, da 31,1 % odraslega svetovnega prebivalstva ni izpolnilo
priporočil glede telesne aktivnosti. Kronična telesna neaktivnost sproži kaska-
do dogodkov. Fizična neaktivnost je dejanski vzrok številnih nenormalnih fizio-
loških vrednosti (fizioloških disfunkcij), ki posledično povzročijo običajno traj-
ne patološke spremembe (patofiziologija), ki sčasoma privedejo do kroničnih
bolezni, te pa prispevajo k prezgodnji smrti. Leta 1990 so ugotovili, da je sede-
či življenjski slog kot dejavnik tveganja prispeval k 23 % smrti zaradi devetih naj-
pogostejših kroničnih bolezni. Leta 2004 so telesni neaktivnosti in neustrezni
prehrani pripisali 15,2 % smrti v ZDA. Leta 2015 pa so ocenili, da je 11,1 % vseh
stroškov zdravstvenega varstva povezanih z „neustrezno“ telesno aktivnostjo
in so označili telesno neaktivnost kot pomemben sestavni del epidemije kronič-
nih bolezni v ZDA in po vsem svetu.
Razprava in zaključek: TA je glavni dejavnik pri obvladovanju kroničnih bolezni,
bolj pogosta in intenzivna TA je povezana z boljšim zdravstvenim stanjem ljudi.
Mnoge države zato spodbujajo telesno aktivnost za izboljšanje zdravja prebival-
stva. Nekatere države celo domnevajo, da se bo s povečanjem telesne aktivno-
sti prebivalstva, zmanjšala potreba po zdravstvenem in socialnem varstvu. Lju-
dje, ki redno izvajajo TA so bolj zdravi in živijo dlje. Vendar pa nezadostna TA še
vedno ostaja eden največjih problemov življenjskega vzorca ljudi po celem sve-
tu. Redno izvajanje TA je eden od temeljev promocije zdravja.
Ključne besede: telesna aktivnost, zdravstveno stanje, delovno aktivna
populacija, kronične bolezni
130
