Page 136 - Petelin, Ana. 2020. Zdravje delovno aktivne populacije / Health of the Working-Age Population. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 136
avje delovno aktivne populacije | health of the working-age population Vabljeno predavanje
Invited lecture
Vloga prebiotikov in probiotikov po gastrointestinalnih kirurških
posegih
Zdravko Štor
Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 7, 1000 Ljubljana, Slovenija
Izhodišče in namen: Črevesna microflora, kot pomemben del intestinalne imu-
nološke in neimunološke obrambe, je osnova koncepta probiotikov. To so živi
mikroorganizmi, dodani hrani v zadostni količini, ki vplivajo na izboljšanje čre-
vesne flore in vplivajo na zdravje.
Predstavitev vsebine: Najpomembnejši mehanizmi delovanja prebiotikov in
probiotikov so sinteza protimikrobnih snovi, poraba hranil, ki so potrebna za
rast patogene flore, inhibicija adhezije patogenih bakterij, modifikacija toksi-
nov in toksinskih receptorjev, aktivacija imunskega sistema z zvišanjem tvor-
be sekrecijskih imunoglobulinov ter zmanjšanjem tvorbe citokinov. Črevesna
mikroflora je lahko izvor številnih zapleteov po kirurških posegih, zaradi ne-
funkcionalne črevesna bariere in bakterijske translokacije. Probiotiki lahko ugo-
dno vplivajo na črevesno steno in pomagajo zmanjšati pogostnost okužb pri tej
skupini bolnikov.
Sklepna ugotovitev: Probiotiki se čedalje pogosteje uporabljajo v bolnišnicah za
preprečevanje bolnišničnih okužb. Primer tovrstne uporabe je preprečevanje
okužb po gastrointestinalnih kirurških posegih z dodajanjem probiotikov ali sin-
biotikov (mešanic probiotikov in prebiotikov). V študijah so ugotovili zmanjšano
pogostnost okužb kirurške rane ob uporabi probiotikov ali sinbiotikov. Ugoto-
vili so tudi zmanjšano pojavnost diareje, zmanjšano pojavnost obstrukcij čre-
vesja, zmanjšano število skupnih okužb in zmanjšano število pljučnic.
Ključne besede: prebiotiki, probiotiki, gastrointestinalni kirurški posegi
134
Invited lecture
Vloga prebiotikov in probiotikov po gastrointestinalnih kirurških
posegih
Zdravko Štor
Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 7, 1000 Ljubljana, Slovenija
Izhodišče in namen: Črevesna microflora, kot pomemben del intestinalne imu-
nološke in neimunološke obrambe, je osnova koncepta probiotikov. To so živi
mikroorganizmi, dodani hrani v zadostni količini, ki vplivajo na izboljšanje čre-
vesne flore in vplivajo na zdravje.
Predstavitev vsebine: Najpomembnejši mehanizmi delovanja prebiotikov in
probiotikov so sinteza protimikrobnih snovi, poraba hranil, ki so potrebna za
rast patogene flore, inhibicija adhezije patogenih bakterij, modifikacija toksi-
nov in toksinskih receptorjev, aktivacija imunskega sistema z zvišanjem tvor-
be sekrecijskih imunoglobulinov ter zmanjšanjem tvorbe citokinov. Črevesna
mikroflora je lahko izvor številnih zapleteov po kirurških posegih, zaradi ne-
funkcionalne črevesna bariere in bakterijske translokacije. Probiotiki lahko ugo-
dno vplivajo na črevesno steno in pomagajo zmanjšati pogostnost okužb pri tej
skupini bolnikov.
Sklepna ugotovitev: Probiotiki se čedalje pogosteje uporabljajo v bolnišnicah za
preprečevanje bolnišničnih okužb. Primer tovrstne uporabe je preprečevanje
okužb po gastrointestinalnih kirurških posegih z dodajanjem probiotikov ali sin-
biotikov (mešanic probiotikov in prebiotikov). V študijah so ugotovili zmanjšano
pogostnost okužb kirurške rane ob uporabi probiotikov ali sinbiotikov. Ugoto-
vili so tudi zmanjšano pojavnost diareje, zmanjšano pojavnost obstrukcij čre-
vesja, zmanjšano število skupnih okužb in zmanjšano število pljučnic.
Ključne besede: prebiotiki, probiotiki, gastrointestinalni kirurški posegi
134
