Page 194 - Petelin, Ana. 2020. Zdravje delovno aktivne populacije / Health of the Working-Age Population. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 194
avje delovno aktivne populacije | health of the working-age population Indirektni psihosocialni dejavniki tveganja za zdravje zaposlenih
v bolnišnici
Jana Bizjak, Melita Peršolja
Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Polje 42, 6310 Izola,
Slovenija
Uvod: Z zdravjem zaposlenih se povezujejo psihosocialni dejavniki tveganja, ka-
terim so zaposleni izpostavljeni. Delimo jih na direktne in indirektne. Med indi-
rektne dejavnike tveganja na delovnem mestu uvrščamo: odnos do dela, med-
osebne odnose, organizacijsko kulturo, osebnostne značilnosti, razvoj poklicne
kariere, razmejitev zasebnega življenja in dela ter skrb zase. Namen raziska-
ve je bil predstaviti in analizirati indirektne psihosocialne dejavnike tveganja za
zdravje zaposlenih.
Metode: V splošni bolnišnici z 994 zaposlenimi, je bila izvedena opisna preseč-
na študija na vzorcu 112 oseb. Kot merski instrument je bil uporabljen standar-
diziran vprašalnik Obvladovanje psihosocialnih tveganj in absentizma, s katerim
je bila raziskovana povezanost indirektnih dejavnikov tveganja s psihofizičnim
zdravstvenim stanjem zaposlenih.
Rezultati: Raziskava kaže, da so imeli anketiranci od zdravstvenih težav naj-
pogosteje bolečine v mišicah ramena, vratu ter zgornjih udov. Poročajo tudi,
da se v veliki meri pojavljajo težave s hrbtenico, tem pa sledijo bolečine v mi-
šicah spodnjih udov. Rezultati raziskave kažejo, da so odnos do dela (r=0,513;
p=0,000), medosebni odnosi (r=0,463; p=0,000), organizacijska kultura
(r=0,371; p=0,000), osebnostne značilnosti (r=0,584; p=0,000), razvoj poklic-
ne kariere (r=0,247; p=0,009), razmejitev zasebnega življenja in dela (r=0,241;
p=0,010) ter skrb zase (r=0,472 ; p=0,000) povezani s psihofizičnim zdravjem
zaposlenih .
Razprava in zaključek: Nadzor psiho-socialnih dejavnikov tveganja na delovnem
mestu je pomemben za ugotavljanje lastnosti delovnega okolja in za ustrezno
spreminjanje delovnega okolja v zdravju prijaznejšega. Pomembno je, da se za-
posleni v bolnišnicah zavedajo dejavnikov tveganja za razvoj bolezni. Pregled in
nadzor nad psihosocialnimi dejavniki tveganja je pomemben tudi za razvoj po-
litik in programov na preprečevanje stresa na delovnem mestu, spodbujanje fi-
zičnega in psihičnega zdravja ter počutja zaposlenih.
Ključne besede: bolnišnica; dejavniki tveganja za zdravje; preventiva; zaposleni
192
v bolnišnici
Jana Bizjak, Melita Peršolja
Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Polje 42, 6310 Izola,
Slovenija
Uvod: Z zdravjem zaposlenih se povezujejo psihosocialni dejavniki tveganja, ka-
terim so zaposleni izpostavljeni. Delimo jih na direktne in indirektne. Med indi-
rektne dejavnike tveganja na delovnem mestu uvrščamo: odnos do dela, med-
osebne odnose, organizacijsko kulturo, osebnostne značilnosti, razvoj poklicne
kariere, razmejitev zasebnega življenja in dela ter skrb zase. Namen raziska-
ve je bil predstaviti in analizirati indirektne psihosocialne dejavnike tveganja za
zdravje zaposlenih.
Metode: V splošni bolnišnici z 994 zaposlenimi, je bila izvedena opisna preseč-
na študija na vzorcu 112 oseb. Kot merski instrument je bil uporabljen standar-
diziran vprašalnik Obvladovanje psihosocialnih tveganj in absentizma, s katerim
je bila raziskovana povezanost indirektnih dejavnikov tveganja s psihofizičnim
zdravstvenim stanjem zaposlenih.
Rezultati: Raziskava kaže, da so imeli anketiranci od zdravstvenih težav naj-
pogosteje bolečine v mišicah ramena, vratu ter zgornjih udov. Poročajo tudi,
da se v veliki meri pojavljajo težave s hrbtenico, tem pa sledijo bolečine v mi-
šicah spodnjih udov. Rezultati raziskave kažejo, da so odnos do dela (r=0,513;
p=0,000), medosebni odnosi (r=0,463; p=0,000), organizacijska kultura
(r=0,371; p=0,000), osebnostne značilnosti (r=0,584; p=0,000), razvoj poklic-
ne kariere (r=0,247; p=0,009), razmejitev zasebnega življenja in dela (r=0,241;
p=0,010) ter skrb zase (r=0,472 ; p=0,000) povezani s psihofizičnim zdravjem
zaposlenih .
Razprava in zaključek: Nadzor psiho-socialnih dejavnikov tveganja na delovnem
mestu je pomemben za ugotavljanje lastnosti delovnega okolja in za ustrezno
spreminjanje delovnega okolja v zdravju prijaznejšega. Pomembno je, da se za-
posleni v bolnišnicah zavedajo dejavnikov tveganja za razvoj bolezni. Pregled in
nadzor nad psihosocialnimi dejavniki tveganja je pomemben tudi za razvoj po-
litik in programov na preprečevanje stresa na delovnem mestu, spodbujanje fi-
zičnega in psihičnega zdravja ter počutja zaposlenih.
Ključne besede: bolnišnica; dejavniki tveganja za zdravje; preventiva; zaposleni
192
