Page 198 - Petelin, Ana. 2020. Zdravje delovno aktivne populacije / Health of the Working-Age Population. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 198
avje delovno aktivne populacije | health of the working-age population Kakovost življenja delovno sposobnih ljudi po možganski kapi
v okviru poklicne dejavnosti
Bożena Kowalczyk1, Bożena Zawadzka2, Bogumiła Lubińska-Żądło1
1 Faculty of Health Sciences, Podhale State College of Applied Sciences,
ul. Kokoszków 71, 34-400 Nowy Targ, Poland
2 Institute Of Pedagogy And Psychology Department of Health Pedagogy,
Jan Kochanowski University, ul. Krakowska 11, 25-029 Kielce, Poland
Uvod: Možganska kap je ena najpogostejših in najhujših bolezni z vidika eko-
nomskega bremena za družbo. Vrnitev na delo po možganski kapi je odvisna
od številnih dejavnikov, vključno z vrsto možganske kapi, nevrološkimi primanj-
kljaji in tudi od vrste opravljanega dela pred možgansko kapjo. Posledično mož-
ganska kap in njene posledice določajo poklicno dejavnost osebe po možganski
kapi, kar je dejavnik, ki določa kakovost življenja. Namen te študije je bil oceni-
ti kakovost življenja ljudi po možganski kapi v okviru poklicne dejavnosti, upo-
števajoč čas od možganske kapi.
Material in metode: Za oceno kakovosti življenja je bila uporabljena skrajšana
poljska različica vprašalnika o kakovosti življenja Svetovne zdravstvene organi-
zacije (WHOQOL - Bref). Ta vprašalnik omogoča oceno razmerja med psiho-
fizičnimi dejavniki, kot so družinski odnosi in poklicna dejavnost zdrave osebe in
osebe, ki trpi zaradi različnih zdravstvenih stanj. Študija je bila izvedena na sku-
pini 279 ljudi z diagnozo prve možganske kapi, ki so bili obravnavani na oddel-
kih za rehabilitacijo v bolnišnicah na Poljskem. Anketiranci, vključno s tistimi, ki
so se po možganski kapi vrnili na delo, so bili razdeljeni v dve skupini: poklicno
aktivne in poklicno neaktivne.
Rezultati: Povezava med poklicno dejavnostjo ljudi po možganski kapi in njiho-
vo kakovostjo življenja je bila statistično pomembna v somatski sferi (p <0,001;
p <0,001; p <0,001), v socialni sferi (p=0,002; p=0,018; p=0,047) in v okoljski
sferi (p <0,001; p=0,037; p=0,003). Statistično značilno razmerje smo opazili
upoštevajoč obdobje po možganski kapi med skupinama: od 6 do 12 mesecev,
od 13 mesecev do 2 let in od 2 do 5 let po kapi.
Sklepi: Poklicna dejavnost ljudi, ki so doživeli možgansko kap, je pomembno
vplivala na samoocenjevanje njihove kakovosti življenja in zadovoljstvo s kako-
vostjo zdravja, ne glede na obdobje po možganski kapi.
Ključne besede: kakovost življenja, možganska kap, delovna doba, poklicna
dejavnost
196
v okviru poklicne dejavnosti
Bożena Kowalczyk1, Bożena Zawadzka2, Bogumiła Lubińska-Żądło1
1 Faculty of Health Sciences, Podhale State College of Applied Sciences,
ul. Kokoszków 71, 34-400 Nowy Targ, Poland
2 Institute Of Pedagogy And Psychology Department of Health Pedagogy,
Jan Kochanowski University, ul. Krakowska 11, 25-029 Kielce, Poland
Uvod: Možganska kap je ena najpogostejših in najhujših bolezni z vidika eko-
nomskega bremena za družbo. Vrnitev na delo po možganski kapi je odvisna
od številnih dejavnikov, vključno z vrsto možganske kapi, nevrološkimi primanj-
kljaji in tudi od vrste opravljanega dela pred možgansko kapjo. Posledično mož-
ganska kap in njene posledice določajo poklicno dejavnost osebe po možganski
kapi, kar je dejavnik, ki določa kakovost življenja. Namen te študije je bil oceni-
ti kakovost življenja ljudi po možganski kapi v okviru poklicne dejavnosti, upo-
števajoč čas od možganske kapi.
Material in metode: Za oceno kakovosti življenja je bila uporabljena skrajšana
poljska različica vprašalnika o kakovosti življenja Svetovne zdravstvene organi-
zacije (WHOQOL - Bref). Ta vprašalnik omogoča oceno razmerja med psiho-
fizičnimi dejavniki, kot so družinski odnosi in poklicna dejavnost zdrave osebe in
osebe, ki trpi zaradi različnih zdravstvenih stanj. Študija je bila izvedena na sku-
pini 279 ljudi z diagnozo prve možganske kapi, ki so bili obravnavani na oddel-
kih za rehabilitacijo v bolnišnicah na Poljskem. Anketiranci, vključno s tistimi, ki
so se po možganski kapi vrnili na delo, so bili razdeljeni v dve skupini: poklicno
aktivne in poklicno neaktivne.
Rezultati: Povezava med poklicno dejavnostjo ljudi po možganski kapi in njiho-
vo kakovostjo življenja je bila statistično pomembna v somatski sferi (p <0,001;
p <0,001; p <0,001), v socialni sferi (p=0,002; p=0,018; p=0,047) in v okoljski
sferi (p <0,001; p=0,037; p=0,003). Statistično značilno razmerje smo opazili
upoštevajoč obdobje po možganski kapi med skupinama: od 6 do 12 mesecev,
od 13 mesecev do 2 let in od 2 do 5 let po kapi.
Sklepi: Poklicna dejavnost ljudi, ki so doživeli možgansko kap, je pomembno
vplivala na samoocenjevanje njihove kakovosti življenja in zadovoljstvo s kako-
vostjo zdravja, ne glede na obdobje po možganski kapi.
Ključne besede: kakovost življenja, možganska kap, delovna doba, poklicna
dejavnost
196
