Page 196 - Petelin, Ana. 2020. Zdravje delovno aktivne populacije / Health of the Working-Age Population. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 196
avje delovno aktivne populacije | health of the working-age population Uživanje probiotikov pri gibalno/športno aktivni populaciji
Dominika Češek, Katja Bezek, Mihaela Jurdana
Univerza na Primorskem Fakulteta za vede o zdravju, Polje 42, 631 Izola, Slovenija
Uvod: Znano je, da ima priporočena raven gibalno/športne aktivnosti (GŠA)
pozitivne učinke na zdravje posameznikov. Nizka in visoko-intenzivna stopnja
GŠA lahko privedeta do negativnih posledic, z delovanjem na imunski sistem in
spremembo prepustnosti črevesne pregrade, kar vodi do večjega tveganja za
razvoj vnetja in okužb. Glede na povezavo med prebavnim sistemom in sim-
biotskimi mikroorganizmi, tj. mikrobiota, bi lahko uživanje probiotikov posre-
dno vplivalo na zdravje posameznikov z visoko intenzivno GŠA. Število študij,
ki opisujejo učinke probiotikov na imunski in prebavni sistem, na pojavnost re-
spiratornih okužb ter na zmogljivost aktivnih posameznikov, narašča. Prispevek
opisuje povezavo med uživanjem probiotikov in zdravjem posameznikov z raz-
ličnimi stopnjami GŠA.
Metode: S pregledom literature smo pridobili podatke o učinkih probiotikov
na zdravje splošne in GŠA populacije. Izvedli smo anketo, v kateri je sodelova-
lo 33 preiskovancev. V analizo so bili zajeti pridobljeni podatki o GŠA, prehran-
skih navadah, defekaciji ter poznavanju in rabi probiotikov pri izbrani populaciji.
Rezultati: Probiotiki imajo ugoden učinek na zdravje in zmogljivost pri GŠA po-
pulaciji, če so zaužiti redno in v zadostni količini. Znanje preiskovancev o pojmu
»probiotiki« je bilo sprejemljivo, a znanje o virih probiotikov v vsakdanji pre-
hrani ni bilo zadostno. Uživanje probiotikov v obliki živil in prehranskih dopol-
nil v izbrani populaciji je bilo nezadostno.
Razprava in zaključek: Glede na omejitve študij, npr. majhni vzorci, kratka ob-
dobja uživanja probiotikov in izbira probiotičnih sevov, je težko povzeti specifič-
ne učinke probiotikov pri GŠA populaciji. Potrebna je izvedba dodatnih študij s
standardiziranimi protokoli za potrditev učinkov probiotikov pri posameznikih
z enako stopnjo GŠA. Na podlagi rezultatov ankete sklepamo, da je znanje o
učinkih uživanja probiotikov v mlajših generacijah pomanjkljivo. Izražena je po-
treba po izobraževalnih aktivnostih pri mlajših odraslih, tudi v povezavi uživa-
nja probiotikov in GŠA.
Ključne besede: črevesna mikrobiota, probiotiki, gibalno/športna aktivnost
194
Dominika Češek, Katja Bezek, Mihaela Jurdana
Univerza na Primorskem Fakulteta za vede o zdravju, Polje 42, 631 Izola, Slovenija
Uvod: Znano je, da ima priporočena raven gibalno/športne aktivnosti (GŠA)
pozitivne učinke na zdravje posameznikov. Nizka in visoko-intenzivna stopnja
GŠA lahko privedeta do negativnih posledic, z delovanjem na imunski sistem in
spremembo prepustnosti črevesne pregrade, kar vodi do večjega tveganja za
razvoj vnetja in okužb. Glede na povezavo med prebavnim sistemom in sim-
biotskimi mikroorganizmi, tj. mikrobiota, bi lahko uživanje probiotikov posre-
dno vplivalo na zdravje posameznikov z visoko intenzivno GŠA. Število študij,
ki opisujejo učinke probiotikov na imunski in prebavni sistem, na pojavnost re-
spiratornih okužb ter na zmogljivost aktivnih posameznikov, narašča. Prispevek
opisuje povezavo med uživanjem probiotikov in zdravjem posameznikov z raz-
ličnimi stopnjami GŠA.
Metode: S pregledom literature smo pridobili podatke o učinkih probiotikov
na zdravje splošne in GŠA populacije. Izvedli smo anketo, v kateri je sodelova-
lo 33 preiskovancev. V analizo so bili zajeti pridobljeni podatki o GŠA, prehran-
skih navadah, defekaciji ter poznavanju in rabi probiotikov pri izbrani populaciji.
Rezultati: Probiotiki imajo ugoden učinek na zdravje in zmogljivost pri GŠA po-
pulaciji, če so zaužiti redno in v zadostni količini. Znanje preiskovancev o pojmu
»probiotiki« je bilo sprejemljivo, a znanje o virih probiotikov v vsakdanji pre-
hrani ni bilo zadostno. Uživanje probiotikov v obliki živil in prehranskih dopol-
nil v izbrani populaciji je bilo nezadostno.
Razprava in zaključek: Glede na omejitve študij, npr. majhni vzorci, kratka ob-
dobja uživanja probiotikov in izbira probiotičnih sevov, je težko povzeti specifič-
ne učinke probiotikov pri GŠA populaciji. Potrebna je izvedba dodatnih študij s
standardiziranimi protokoli za potrditev učinkov probiotikov pri posameznikih
z enako stopnjo GŠA. Na podlagi rezultatov ankete sklepamo, da je znanje o
učinkih uživanja probiotikov v mlajših generacijah pomanjkljivo. Izražena je po-
treba po izobraževalnih aktivnostih pri mlajših odraslih, tudi v povezavi uživa-
nja probiotikov in GŠA.
Ključne besede: črevesna mikrobiota, probiotiki, gibalno/športna aktivnost
194
