Page 74 - Petelin, Ana. 2020. Zdravje delovno aktivne populacije / Health of the Working-Age Population. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 74
avje delovno aktivne populacije | health of the working-age population Brezplačni interventni programi v podporo družini
in posameznikom v stiski
Nataša Demšar Pečak
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Štukljeva 44,
1000 Ljubljana, Slovenija
S prispevkom želimo izpostaviti pomen brezplačnih interventnih programov pri
opolnomočenju uporabnikov pri iskanju psihosocialne pomoči in podpore. Na-
men prispevka je nasloviti pomen mreže različnih programov v podporo druži-
ni in posameznikom v stiski, ki se srečujejo z različnimi življenjskimi preizkušnja-
mi in izzivi ter pri katerih potrebujejo strokovno pomoč, saj jim sami niso kos.
Velik problem lahko identificiramo na primer ravno na področju dolgih čakal-
nih dob ne plačljivih, terapevtskih in psihosocialnih storitev. Zaradi tega prihaja
do razslojevanja, namreč, plačljive storitve si lahko privoščijo le finančno moč-
nejše družine in posamezniki. V prispevku bomo predstavili tudi pomen pove-
zovanja ciljnih skupin s povezovanjem nevladnih organizacij, ki nudijo različne
oblike pomoči, ozaveščenost o možnostih njihovega vključevanja v programe
in predvsem informiranost o dostopnosti psihosocialnih programov v pomoč
družini in posameznikom v stiski. Programi so oblikovani za posamezna po-
dročja oziroma posamezne ciljne skupine in so financirani s strani Ministrstva
za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pristojno ministrstvo je v
letu 2019 sofinanciralo 170 različnih socialnovarstvenih programov, na podlagi
javnih razpisov v letih 2018 - 2020 pa sofinancira/financira tudi 26 programov v
podporo družini, in sicer 11 izvajalcev vsebin centrov za družine in 15 progra-
mov psihosocialne pomoči otrokom, mladostnicam in mladostnikom oziroma
njihovim družinam. Ustrezno pomoč, psihosocialno svetovanje in nastanitev
lahko nudijo le izvajalci, ki imajo veljavno verifikacijo ali pa veljavno pozitivno
mnenje s strani Socialne zbornice Slovenije. Prav tako v okviru sredstev Ope-
rativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014
– 2020, pristojno ministrstvo sofinancira Večgeneracijske centre, ki se smisel-
no dopolnjujejo z vsebinami omenjenih programov. Poleg nalog, ki se izvajajo v
okviru javnih služb pa številne naloge uspešno izvajajo tudi nevladne organiza-
cije, ki prevzemajo pobudo za zagotavljanje različnih socialnovarstvenih aktiv-
nosti. Omenimo lahko, da se v zadnjih mesecih veliko družin zaradi pandemije
korona virusne bolezni 2019 (COVID-19), sooča s travmatičnimi dogodki in iz-
gubami, kot so izguba zaposlitve in posledično izguba socialne ter ekonomske
varnosti, izguba zdravja, lahko tudi izguba bližnjega itd. S temi intervencijami
si država, za boljšo možnost enake dostopnosti, želi doseči ranljive skupine in
zmanjšati neenakost pri dostopnosti tovrstnih storitev Z omenjenimi programi
lahko dosežemo zmanjševanje različnih čustvenih stisk in motenj v duševnem
zdravju, spremembo neustreznih vzorcev vedenja, preprečevanje nasilja, pre-
prečevanje zlorabe drog in alkohola, izboljšanje medsebojnih odnosov, obliko-
vanje socialnih vlog posameznika kot tudi podporo pri lažjem usklajevanju dru-
žinskega in poklicnega življenja.
Ključne besede: psihosocialna pomoč, intervencije, duševno zdravje, vedenjski
vzorci, družinski odnosi
72
in posameznikom v stiski
Nataša Demšar Pečak
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Štukljeva 44,
1000 Ljubljana, Slovenija
S prispevkom želimo izpostaviti pomen brezplačnih interventnih programov pri
opolnomočenju uporabnikov pri iskanju psihosocialne pomoči in podpore. Na-
men prispevka je nasloviti pomen mreže različnih programov v podporo druži-
ni in posameznikom v stiski, ki se srečujejo z različnimi življenjskimi preizkušnja-
mi in izzivi ter pri katerih potrebujejo strokovno pomoč, saj jim sami niso kos.
Velik problem lahko identificiramo na primer ravno na področju dolgih čakal-
nih dob ne plačljivih, terapevtskih in psihosocialnih storitev. Zaradi tega prihaja
do razslojevanja, namreč, plačljive storitve si lahko privoščijo le finančno moč-
nejše družine in posamezniki. V prispevku bomo predstavili tudi pomen pove-
zovanja ciljnih skupin s povezovanjem nevladnih organizacij, ki nudijo različne
oblike pomoči, ozaveščenost o možnostih njihovega vključevanja v programe
in predvsem informiranost o dostopnosti psihosocialnih programov v pomoč
družini in posameznikom v stiski. Programi so oblikovani za posamezna po-
dročja oziroma posamezne ciljne skupine in so financirani s strani Ministrstva
za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pristojno ministrstvo je v
letu 2019 sofinanciralo 170 različnih socialnovarstvenih programov, na podlagi
javnih razpisov v letih 2018 - 2020 pa sofinancira/financira tudi 26 programov v
podporo družini, in sicer 11 izvajalcev vsebin centrov za družine in 15 progra-
mov psihosocialne pomoči otrokom, mladostnicam in mladostnikom oziroma
njihovim družinam. Ustrezno pomoč, psihosocialno svetovanje in nastanitev
lahko nudijo le izvajalci, ki imajo veljavno verifikacijo ali pa veljavno pozitivno
mnenje s strani Socialne zbornice Slovenije. Prav tako v okviru sredstev Ope-
rativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014
– 2020, pristojno ministrstvo sofinancira Večgeneracijske centre, ki se smisel-
no dopolnjujejo z vsebinami omenjenih programov. Poleg nalog, ki se izvajajo v
okviru javnih služb pa številne naloge uspešno izvajajo tudi nevladne organiza-
cije, ki prevzemajo pobudo za zagotavljanje različnih socialnovarstvenih aktiv-
nosti. Omenimo lahko, da se v zadnjih mesecih veliko družin zaradi pandemije
korona virusne bolezni 2019 (COVID-19), sooča s travmatičnimi dogodki in iz-
gubami, kot so izguba zaposlitve in posledično izguba socialne ter ekonomske
varnosti, izguba zdravja, lahko tudi izguba bližnjega itd. S temi intervencijami
si država, za boljšo možnost enake dostopnosti, želi doseči ranljive skupine in
zmanjšati neenakost pri dostopnosti tovrstnih storitev Z omenjenimi programi
lahko dosežemo zmanjševanje različnih čustvenih stisk in motenj v duševnem
zdravju, spremembo neustreznih vzorcev vedenja, preprečevanje nasilja, pre-
prečevanje zlorabe drog in alkohola, izboljšanje medsebojnih odnosov, obliko-
vanje socialnih vlog posameznika kot tudi podporo pri lažjem usklajevanju dru-
žinskega in poklicnega življenja.
Ključne besede: psihosocialna pomoč, intervencije, duševno zdravje, vedenjski
vzorci, družinski odnosi
72
