Page 80 - Petelin, Ana. 2020. Zdravje delovno aktivne populacije / Health of the Working-Age Population. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 80
avje delovno aktivne populacije | health of the working-age population Poznavanje vina kot dejavnik varnega uživanja vina
pri mladostnikih
Jurij Gunzek
Šolski center Šentjur, Cesta na kmetijsko šolo 3230 ,9 Šentjur, Slovenija
Slovenija je vinogradniška dežela z dolgoletno tradicijo. Vino je pomemben pri-
delek v trženju in turističnem segmentu. Na vinu temelji prepoznavnost Slove-
nije kot vinske in turistične destinacije v Evropi in svetu. Strokovna literatura
navaja preko 1300 različnih sestavin v grozdju, moštu in vinu. V prispevku pred-
stavljamo ugotovitve o poznavanju vina do katerih smo prišli z anketiranjem
mlajše populacije (18 do 25 let). Anketirali smo 100 mladostnikov iz celjske, lju-
bljanske, mariborske in dolenjske regije. Anketirane smo povprašali o pozna-
vanju različnih sort vinske trte, samo 25 % vprašanih je zapisalo imena 5 ali več
žlahtnih sort vinske trte. Poznavanje sestave vina je glede na odgovore anketi-
ranih slabo. Velika večina anketiranih (71 %) meni, da vino vsebuje zgolj do 100
različnih spojin. Slabo poznavanje sestave vina se je potrdilo pri vprašanju, pri
katerem smo želeli, da anketirani zapišejo imena treh, petih ali desetih spojin v
vinu. Največ odgovorov smo dobili v prvi skupini, 64 % anketiranih je navedlo
da vedo, da vino vsebuje vodo, alkohol in sladkor. Samo 5 % anketiranih je pra-
vilno zapisalo 10 ali več spojin v vinu. Zanimalo nas je tudi, ali mladostniki po-
znajo razvrstitev vin v različne kakovostne razrede. Samo 37 % anketiranih je
navedlo, da se vina glede kakovosti razvrščajo v kategorijo deželnih, kakovo-
stnih ali vrhunskih, ostali so navajali izraze kot so: višji, nižji, kvalitetno, boljše,
slabše, dražji, cenejši, prvovrstno ... ali pa so pustili prazen prostor. Anketira-
ne smo tudi povprašali, kaj bi bila njihova izbira glede sladkega okusa vina. Veči-
na bi najraje izbrala polsladko vino, sledi sladko, polsuho in suho vino. Na vpra-
šanje o izbiri vina glede barve, so bili odgovori skoraj enakomerno razdeljeni,
nekaj več vprašanih bi raje poseglo po belem vinu kot po rdečem. Iz odgovo-
rov anketnih vprašalnikov ugotavljamo, da je pri mladostnikih poznavanje vina
skromno. Večina vprašanih je izrazila, da je informacij o vinu dovolj, da jih naj-
raje pridobijo s spleta, četrtina vprašanih pa si znanje o poznavanju vina nadgra-
di z obiskom prireditev, povezanih s promocijo vina.
Ključne besede: poznavanje vina, mladostniki, spojine v vinu
78
pri mladostnikih
Jurij Gunzek
Šolski center Šentjur, Cesta na kmetijsko šolo 3230 ,9 Šentjur, Slovenija
Slovenija je vinogradniška dežela z dolgoletno tradicijo. Vino je pomemben pri-
delek v trženju in turističnem segmentu. Na vinu temelji prepoznavnost Slove-
nije kot vinske in turistične destinacije v Evropi in svetu. Strokovna literatura
navaja preko 1300 različnih sestavin v grozdju, moštu in vinu. V prispevku pred-
stavljamo ugotovitve o poznavanju vina do katerih smo prišli z anketiranjem
mlajše populacije (18 do 25 let). Anketirali smo 100 mladostnikov iz celjske, lju-
bljanske, mariborske in dolenjske regije. Anketirane smo povprašali o pozna-
vanju različnih sort vinske trte, samo 25 % vprašanih je zapisalo imena 5 ali več
žlahtnih sort vinske trte. Poznavanje sestave vina je glede na odgovore anketi-
ranih slabo. Velika večina anketiranih (71 %) meni, da vino vsebuje zgolj do 100
različnih spojin. Slabo poznavanje sestave vina se je potrdilo pri vprašanju, pri
katerem smo želeli, da anketirani zapišejo imena treh, petih ali desetih spojin v
vinu. Največ odgovorov smo dobili v prvi skupini, 64 % anketiranih je navedlo
da vedo, da vino vsebuje vodo, alkohol in sladkor. Samo 5 % anketiranih je pra-
vilno zapisalo 10 ali več spojin v vinu. Zanimalo nas je tudi, ali mladostniki po-
znajo razvrstitev vin v različne kakovostne razrede. Samo 37 % anketiranih je
navedlo, da se vina glede kakovosti razvrščajo v kategorijo deželnih, kakovo-
stnih ali vrhunskih, ostali so navajali izraze kot so: višji, nižji, kvalitetno, boljše,
slabše, dražji, cenejši, prvovrstno ... ali pa so pustili prazen prostor. Anketira-
ne smo tudi povprašali, kaj bi bila njihova izbira glede sladkega okusa vina. Veči-
na bi najraje izbrala polsladko vino, sledi sladko, polsuho in suho vino. Na vpra-
šanje o izbiri vina glede barve, so bili odgovori skoraj enakomerno razdeljeni,
nekaj več vprašanih bi raje poseglo po belem vinu kot po rdečem. Iz odgovo-
rov anketnih vprašalnikov ugotavljamo, da je pri mladostnikih poznavanje vina
skromno. Večina vprašanih je izrazila, da je informacij o vinu dovolj, da jih naj-
raje pridobijo s spleta, četrtina vprašanih pa si znanje o poznavanju vina nadgra-
di z obiskom prireditev, povezanih s promocijo vina.
Ključne besede: poznavanje vina, mladostniki, spojine v vinu
78
