Page 96 - Petelin, Ana. 2020. Zdravje delovno aktivne populacije / Health of the Working-Age Population. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 96
avje delovno aktivne populacije | health of the working-age population Zaposlovanje starejših deluje v prid raznolikosti in kakovosti
družbe
Marjeta Logar Čuček
Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
Uvod: »Nova resničnost« v svetu in doma ne deluje v prid podaljševanju za-
poslovanja starejših. Ta čas je starejše, delovno aktivne, stlačil v »predal« rizič-
nih skupin, navidezne skrbi za njihovo zdravje. Svet zahteva aktivno vlogo vsa-
kega posameznika v družbi; razumevanje dogodkov in okolja bo vedno vodílo
k upoštevanju strokovnega znanja, delovnih izkušenj, kritične misli, zmožnosti
presoje starejših zaposlenih. Zaupati jim je treba aktivno vlogo, a ne pod po-
goji, ki ljudi žene v absentizem, izostajanje z delovnega mesta brez medicinskih
vzrokov ali prezentizem, prisotnost za vsako ceno. Namen študije je ugotoviti,
v kolikšni meri se v slovenskem prostoru raziskujeta omenjena pojava na rav-
ni podiplomskega študija na zdravstvenih fakultetah, fakulteti za vede o zdravju
oz. visokih šolah za zdravstveno nego, in sicer v soodvisnosti različnih dejavni-
kov tveganja v delovnih okoljih in sočasni skrbi za podaljševanje delovne vpeto-
sti starejših zaposlenih v organizaciji oziroma podjetju.
Metode: Uporabljen je bil pregled magistrskih del in doktorskih disertacij z iz-
branih fakultet, objavljenih na spletu od 2015 do 2020, izveden s pomočjo pro-
tokola PRISMA. Identificirani zadetki so bili opisani, analizirani ter evalvirani.
Rezultati: Pojav absentizma raziskujejo na različnih smereh izobraževanja po-
diplomskega študija, tudi zdravstveni; prezentizma, prepoznanega v novejšem
času, se ne raziskuje v obsegu, ki bi dal temeljitejši uvid v reševanje nakazane
težave. Zaposlovanje starejših je predstavljeno v smislu ohranjanja fizične spo-
sobnosti, delno premagovanja stresa; vplivi drugih psihosocialnih dejavnikov so
premalo raziskani glede na kompleksnost problematike.
Razprava in zaključek: Absentizem in prezentizem sta velikokrat posledica stra-
hu pred »nemogočim« oz. pred »izgubo«. Sprememba družbe je pogojena s
spreminjanjem lestvice posameznikovih vrednot. Te se počasi, a z vso vztraj-
nostjo ukoreninijo v vseh sferah družbe, a ne brez pomoči razvoja in znano-
sti. Raziskovanje o posledicah staranja in dolgoživosti družbe in pomenu zapo-
slovanja starejših še ni pomembneje doseglo širšega raziskovanja na akademski
ravni in posledično spreminjanja in udejanjana ugotovitev v realnosti, v smeri
boljšega. Napredek, ki je že dosežen v prid enakovredne obravnave starejših
pri zaposlovanju, lahko vsaka sprememba na globalni in lokalni ravni izniči, po-
gosto tudi prikrito.
Ključne besede: delovna aktivnost, delovni pogoji, preobremenjenost, prezen-
tizem, absentizem
94
družbe
Marjeta Logar Čuček
Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
Uvod: »Nova resničnost« v svetu in doma ne deluje v prid podaljševanju za-
poslovanja starejših. Ta čas je starejše, delovno aktivne, stlačil v »predal« rizič-
nih skupin, navidezne skrbi za njihovo zdravje. Svet zahteva aktivno vlogo vsa-
kega posameznika v družbi; razumevanje dogodkov in okolja bo vedno vodílo
k upoštevanju strokovnega znanja, delovnih izkušenj, kritične misli, zmožnosti
presoje starejših zaposlenih. Zaupati jim je treba aktivno vlogo, a ne pod po-
goji, ki ljudi žene v absentizem, izostajanje z delovnega mesta brez medicinskih
vzrokov ali prezentizem, prisotnost za vsako ceno. Namen študije je ugotoviti,
v kolikšni meri se v slovenskem prostoru raziskujeta omenjena pojava na rav-
ni podiplomskega študija na zdravstvenih fakultetah, fakulteti za vede o zdravju
oz. visokih šolah za zdravstveno nego, in sicer v soodvisnosti različnih dejavni-
kov tveganja v delovnih okoljih in sočasni skrbi za podaljševanje delovne vpeto-
sti starejših zaposlenih v organizaciji oziroma podjetju.
Metode: Uporabljen je bil pregled magistrskih del in doktorskih disertacij z iz-
branih fakultet, objavljenih na spletu od 2015 do 2020, izveden s pomočjo pro-
tokola PRISMA. Identificirani zadetki so bili opisani, analizirani ter evalvirani.
Rezultati: Pojav absentizma raziskujejo na različnih smereh izobraževanja po-
diplomskega študija, tudi zdravstveni; prezentizma, prepoznanega v novejšem
času, se ne raziskuje v obsegu, ki bi dal temeljitejši uvid v reševanje nakazane
težave. Zaposlovanje starejših je predstavljeno v smislu ohranjanja fizične spo-
sobnosti, delno premagovanja stresa; vplivi drugih psihosocialnih dejavnikov so
premalo raziskani glede na kompleksnost problematike.
Razprava in zaključek: Absentizem in prezentizem sta velikokrat posledica stra-
hu pred »nemogočim« oz. pred »izgubo«. Sprememba družbe je pogojena s
spreminjanjem lestvice posameznikovih vrednot. Te se počasi, a z vso vztraj-
nostjo ukoreninijo v vseh sferah družbe, a ne brez pomoči razvoja in znano-
sti. Raziskovanje o posledicah staranja in dolgoživosti družbe in pomenu zapo-
slovanja starejših še ni pomembneje doseglo širšega raziskovanja na akademski
ravni in posledično spreminjanja in udejanjana ugotovitev v realnosti, v smeri
boljšega. Napredek, ki je že dosežen v prid enakovredne obravnave starejših
pri zaposlovanju, lahko vsaka sprememba na globalni in lokalni ravni izniči, po-
gosto tudi prikrito.
Ključne besede: delovna aktivnost, delovni pogoji, preobremenjenost, prezen-
tizem, absentizem
94
