Page 92 - Petelin, Ana. 2020. Zdravje delovno aktivne populacije / Health of the Working-Age Population. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 92
avje delovno aktivne populacije | health of the working-age population Povezanost vadbe dihanja in oceno kakovosti življenja pri odraslih
– integrativni pregled literature
Eva Lenart, Karin Vrtar, Ana Benedik, Petra Zajc, Sabina Ličen, Milan Hosta,
Matej Plevnik
Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Polje 42, 6310 Izola,
Slovenija
Uvod: Motnja dihanja je pri odraslih pogost pojav, ki se pojavi tudi pri osebah
brez medicinsko diagnosticiranih bolezenskih stanj. Najpogosteje gre za hiper-
ventilacijski sindrom, ki je po podatkih prisoten pri 6 % do 10 % odraslih. Dihalna
zmogljivost, povezana z uporabo optimalnih dihalnih vzorcev, ima vpliv tudi na
zdravje. Razlogi so predvsem izpostavljenost stresnim situacijam in dogodkom
ali nezavednim strahovom, ki lahko povzročajo anksioznost, depresijo in stres.
Ta stanja so povezana s prekomerno frekvenco in volumnom dihanja, ki običajno
vodita v hiperventilacijo. Na psihološki in telesni ravni se tako stanje lahko obču-
ti kot utrujenost, omotica, mravljinčenje, šibkost, glavobol, bolečina v prsih, mo-
tnje spanca in podobno. To so znaki, s katerimi lahko opišemo motnje dihanja.
Namen naše študije je bil pregledati literaturo o povezanosti vadbe dihanja z iz-
boljšanjem pljučnih funkcij in oceno kakovostjo življenja pri odraslih.
Metode: V raziskavi je bil uporabljen integrativni pregled znanstvene literature,
do katere smo v aprilu 2020 dostopali preko elektronskih baz PubMed, Google
Scholar in Science Direct. Iskalni niz je vključeval naslednje ključne besede in nji-
hove sinonime: dihanje, zmogljivost, odrasli, kakovost življenja, življenjski slog. V
vseh bazah podatkov je bilo uporabljeno napredno iskanje z vključenim Bolovim
operaterjem AND/IN med dvema ali več ključnimi besedami. Pri tem smo upo-
števali vključitvene kriterije, in sicer objava raziskav med 2010 in 2020, popula-
cijo odraslih med 18 in 65 let ter dostopnost do celotnega besedila; kot izključi-
tveni kriterij pa medicinsko diagnosticirano bolezensko stanje.
Rezultati: Izmed 52 zadetkov smo prepoznali 7 relevantnih študij. Rezultati na-
kazujejo povezanost med vadbo dihanja in oceno splošne kakovosti življenja ter
oceno kvalitete življenja in izboljšanjem pljučne funkcije, med vadbo dihanja in
zmanjšanjem stanja hiperventilacije oziroma hiperventilacijskih napadov, z izbolj-
šanjem pljučne zmogljivosti ter z izboljšanjem telesne komponente ocene kako-
vosti življenja in zmanjšanjem števila ambulantnih obiskov zdravnika. Rezultati so
tudi pokazali, da so dihalne tehnike lahko alternativno sredstvo zdravljenja stre-
sa, anksioznosti, depresije in nekaterih čustvenih težav ter da lahko vadba pre-
ponskega dihanja vpliva na pozornost, prisotnost stanj afekta in zmanjšanje nivo-
ja kortizola v krvi.
Razprava in zaključek: Rezultati kažejo povezanost med vadbo dihanja ter dejav-
niki splošne kakovosti življenja ter zdravja pri odraslih brez medicinsko diagno-
sticiranih bolezenskih stanj. Ugotavljamo pomanjkanje raziskav, ki bi vključevale
preučevanje vadbe tehnik dihanja in njihovega vpliva na izboljšanje pljučnih funk-
cij in oceno kakovosti življenja pri zdravih odraslih brez prisotnih diagnosticiranih
bolezenskih stanj. Zaključimo lahko, da je vadba dihanja pri zdravih odraslih po-
vezana z oceno kakovosti življenja in izboljšanjem pljučnih funkcij, kot tudi, da je
področje pomanjkljivo raziskano.
Ključne besede: dihanje, vadba, življenjski slog, kakovost življenja, dihalna
tehnika
90
– integrativni pregled literature
Eva Lenart, Karin Vrtar, Ana Benedik, Petra Zajc, Sabina Ličen, Milan Hosta,
Matej Plevnik
Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Polje 42, 6310 Izola,
Slovenija
Uvod: Motnja dihanja je pri odraslih pogost pojav, ki se pojavi tudi pri osebah
brez medicinsko diagnosticiranih bolezenskih stanj. Najpogosteje gre za hiper-
ventilacijski sindrom, ki je po podatkih prisoten pri 6 % do 10 % odraslih. Dihalna
zmogljivost, povezana z uporabo optimalnih dihalnih vzorcev, ima vpliv tudi na
zdravje. Razlogi so predvsem izpostavljenost stresnim situacijam in dogodkom
ali nezavednim strahovom, ki lahko povzročajo anksioznost, depresijo in stres.
Ta stanja so povezana s prekomerno frekvenco in volumnom dihanja, ki običajno
vodita v hiperventilacijo. Na psihološki in telesni ravni se tako stanje lahko obču-
ti kot utrujenost, omotica, mravljinčenje, šibkost, glavobol, bolečina v prsih, mo-
tnje spanca in podobno. To so znaki, s katerimi lahko opišemo motnje dihanja.
Namen naše študije je bil pregledati literaturo o povezanosti vadbe dihanja z iz-
boljšanjem pljučnih funkcij in oceno kakovostjo življenja pri odraslih.
Metode: V raziskavi je bil uporabljen integrativni pregled znanstvene literature,
do katere smo v aprilu 2020 dostopali preko elektronskih baz PubMed, Google
Scholar in Science Direct. Iskalni niz je vključeval naslednje ključne besede in nji-
hove sinonime: dihanje, zmogljivost, odrasli, kakovost življenja, življenjski slog. V
vseh bazah podatkov je bilo uporabljeno napredno iskanje z vključenim Bolovim
operaterjem AND/IN med dvema ali več ključnimi besedami. Pri tem smo upo-
števali vključitvene kriterije, in sicer objava raziskav med 2010 in 2020, popula-
cijo odraslih med 18 in 65 let ter dostopnost do celotnega besedila; kot izključi-
tveni kriterij pa medicinsko diagnosticirano bolezensko stanje.
Rezultati: Izmed 52 zadetkov smo prepoznali 7 relevantnih študij. Rezultati na-
kazujejo povezanost med vadbo dihanja in oceno splošne kakovosti življenja ter
oceno kvalitete življenja in izboljšanjem pljučne funkcije, med vadbo dihanja in
zmanjšanjem stanja hiperventilacije oziroma hiperventilacijskih napadov, z izbolj-
šanjem pljučne zmogljivosti ter z izboljšanjem telesne komponente ocene kako-
vosti življenja in zmanjšanjem števila ambulantnih obiskov zdravnika. Rezultati so
tudi pokazali, da so dihalne tehnike lahko alternativno sredstvo zdravljenja stre-
sa, anksioznosti, depresije in nekaterih čustvenih težav ter da lahko vadba pre-
ponskega dihanja vpliva na pozornost, prisotnost stanj afekta in zmanjšanje nivo-
ja kortizola v krvi.
Razprava in zaključek: Rezultati kažejo povezanost med vadbo dihanja ter dejav-
niki splošne kakovosti življenja ter zdravja pri odraslih brez medicinsko diagno-
sticiranih bolezenskih stanj. Ugotavljamo pomanjkanje raziskav, ki bi vključevale
preučevanje vadbe tehnik dihanja in njihovega vpliva na izboljšanje pljučnih funk-
cij in oceno kakovosti življenja pri zdravih odraslih brez prisotnih diagnosticiranih
bolezenskih stanj. Zaključimo lahko, da je vadba dihanja pri zdravih odraslih po-
vezana z oceno kakovosti življenja in izboljšanjem pljučnih funkcij, kot tudi, da je
področje pomanjkljivo raziskano.
Ključne besede: dihanje, vadba, življenjski slog, kakovost življenja, dihalna
tehnika
90
