Page 98 - Petelin, Ana. 2020. Zdravje delovno aktivne populacije / Health of the Working-Age Population. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 98
avje delovno aktivne populacije | health of the working-age population Zdravje in počutje medicinskih sester v slovenskih bolnišnicah
Mateja Lorber1, Sonja Treven2, Damijan Mumel2
1 Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, Žitna ulica 15,
2000 Maribor, Slovenija
2 Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Razlagova 14,
2000 Maribor, Slovenija
Uvod: Zdravstvena nega predstavlja čustveno in fizično naporno delo. Kronični
delovni stres in izgorelost v zdravstveni negi sta povezani s počutjem in zdrav-
jem medicinskih sester. Nižja stopnja dobrega počutja je povezana z zdravjem,
le-to pa z absentizmom v zdravstveni negi. Cilj raziskave je bil preučiti raven po-
čutja in zdravja medicinskih sester ter ugotoviti dejavnike na delovnem mestu,
ki vplivajo na počutje in zdravje medicinskih sester.
Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja, in sicer
presečna študija. V raziskavi so sodelovale medicinske sestre iz osmih bolnišnic
v Sloveniji. Uporabljen je bil strukturiran vprašalnik, kjer so se trditve nanašale
na psihološko dobro počutje (Psychological Well-being Scale), splošno zdravje
(GHQ12), stil vodenja (Multifactorial Leadership Questionnaire), kompetence
vodij, ter pogostost in obvladovanje stresa na delovnem mestu. Razmerja med
spremenljivkami so bile analizirane s korelacijsko in linearno regresijsko analizo.
Rezultati: 85 % medicinskih sester ima dobro zdravje, 26 % pa eno ali več kro-
ničnih bolezni. V povprečju se medicinske sestre na delovnem mestu dobro po-
čutijo (17,9 ± 8,2 od 30). Rezultati so pokazali, da lahko 41 % zdravja medicin-
skih sester in 65 % dobrega počutja medicinskih sester napovemo z vedenjem
vodij. Ugotovljene so bile statistično pomembne razlike v počutju medicinskih
sester glede na leta zaposlitve v zdravstveni negi (F = 2.364; p = <0.001), pogo-
stost stresa na delovnem mestu (F = 47.504; p <0.001) in obvladovanje stresa
na delovnem mestu (Z = 7.798, p <0,001). Ugotovljene so bile tudi statistično
pomembne razlike v zdravju medicinskih sester glede na stopnjo izobrazbe (F
= 1.994; p = 0.002), leta zaposlitve v zdravstveni negi (F = 1.576; p = 0.031), po-
gostost stresa na delovnem mestu (F = 8.727; p <0,001) in obvladovanje stre-
sa na delovnem mestu (F = 1.610, p = 0.025).
Razprava in zaključki: Povprečne ocene so pokazale, da imajo slovenske medi-
cinske sestre dobro zdravstveno stanje, prav tako se večina medicinskih sester
na delovnem mestu počuti dobro. Razlike v počutju in zdravju medicinskih se-
ster glede na delovni položaj je mogoče razložiti z različnimi stopnjami samo-
stojnosti, dolžnosti in postopkom odločanja. Boljše sodelovanje in posvetova-
nje med vodji in ostalimi medicinskimi sestrami je osnova za doseganje boljšega
počutja, boljšega zdravja in večjega zadovoljstva z delom medicinskih sester.
Ključne besede: zdravstvena nega, zdravstvo, počutje, management
96
Mateja Lorber1, Sonja Treven2, Damijan Mumel2
1 Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, Žitna ulica 15,
2000 Maribor, Slovenija
2 Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Razlagova 14,
2000 Maribor, Slovenija
Uvod: Zdravstvena nega predstavlja čustveno in fizično naporno delo. Kronični
delovni stres in izgorelost v zdravstveni negi sta povezani s počutjem in zdrav-
jem medicinskih sester. Nižja stopnja dobrega počutja je povezana z zdravjem,
le-to pa z absentizmom v zdravstveni negi. Cilj raziskave je bil preučiti raven po-
čutja in zdravja medicinskih sester ter ugotoviti dejavnike na delovnem mestu,
ki vplivajo na počutje in zdravje medicinskih sester.
Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja, in sicer
presečna študija. V raziskavi so sodelovale medicinske sestre iz osmih bolnišnic
v Sloveniji. Uporabljen je bil strukturiran vprašalnik, kjer so se trditve nanašale
na psihološko dobro počutje (Psychological Well-being Scale), splošno zdravje
(GHQ12), stil vodenja (Multifactorial Leadership Questionnaire), kompetence
vodij, ter pogostost in obvladovanje stresa na delovnem mestu. Razmerja med
spremenljivkami so bile analizirane s korelacijsko in linearno regresijsko analizo.
Rezultati: 85 % medicinskih sester ima dobro zdravje, 26 % pa eno ali več kro-
ničnih bolezni. V povprečju se medicinske sestre na delovnem mestu dobro po-
čutijo (17,9 ± 8,2 od 30). Rezultati so pokazali, da lahko 41 % zdravja medicin-
skih sester in 65 % dobrega počutja medicinskih sester napovemo z vedenjem
vodij. Ugotovljene so bile statistično pomembne razlike v počutju medicinskih
sester glede na leta zaposlitve v zdravstveni negi (F = 2.364; p = <0.001), pogo-
stost stresa na delovnem mestu (F = 47.504; p <0.001) in obvladovanje stresa
na delovnem mestu (Z = 7.798, p <0,001). Ugotovljene so bile tudi statistično
pomembne razlike v zdravju medicinskih sester glede na stopnjo izobrazbe (F
= 1.994; p = 0.002), leta zaposlitve v zdravstveni negi (F = 1.576; p = 0.031), po-
gostost stresa na delovnem mestu (F = 8.727; p <0,001) in obvladovanje stre-
sa na delovnem mestu (F = 1.610, p = 0.025).
Razprava in zaključki: Povprečne ocene so pokazale, da imajo slovenske medi-
cinske sestre dobro zdravstveno stanje, prav tako se večina medicinskih sester
na delovnem mestu počuti dobro. Razlike v počutju in zdravju medicinskih se-
ster glede na delovni položaj je mogoče razložiti z različnimi stopnjami samo-
stojnosti, dolžnosti in postopkom odločanja. Boljše sodelovanje in posvetova-
nje med vodji in ostalimi medicinskimi sestrami je osnova za doseganje boljšega
počutja, boljšega zdravja in večjega zadovoljstva z delom medicinskih sester.
Ključne besede: zdravstvena nega, zdravstvo, počutje, management
96
