Page 94 - Petelin, Ana. 2020. Zdravje delovno aktivne populacije / Health of the Working-Age Population. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 94
avje delovno aktivne populacije | health of the working-age population Egalitarno distribuirano ohranjanje zdravja s pomočjo tehnologij
podaljševanja življenja
Martin Lipovšek
Univerza v Ljubljani, Filozofska Fakulteta, Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana,
Slovenija
Izhodišča in namen: Izhodišče našega prispevka je teza, da bi v določenih pogo-
jih morale biti medicinske tehnologije podaljševanja življenja na voljo vsem dr-
žavljanom preko brezplačnega javnega zdravstva. Namen predlagane teze pa je
večplasten. Prvič, s tem da bi nudili podaljševanje življenja, ki ga tu definiramo
kot medicinske in farmakološke terapije, ki delujejo proti biološkemu procesu
staranja in nekatere od njih lahko pričakujemo že v bližnji prihodnosti, bi ohra-
njali in krepili zdravje populacije – med drugim tudi delovno aktivne populacije.
Ta populacija bi bila zaradi teh intervencij v telo bolj vitalna dlje v starost in bi s
tem lahko dlje časa ostajala delovno aktivna. Drugič, podaljševanje življenja je
nekaj, kar si prebivalstvo sàmo večinsko želi – da bi bili zdravi in živeli dlje. To
tezo je mogoče trdno podpreti z empiričnimi sociološkimi raziskavami. In tre-
tjič, če bi bilo podaljševanje življenja v določenih pogojih, katerih glavni pogoj je
preračunana finančna upravičenost, del javnega zdravstva (in ne le kar si lahko
kupijo le bogati), bi s tem zadostili naši ideji socialne pravičnosti, kakor jo lahko
dojemamo skozi egalitarne politično-filozofske teorije.
Predstavitev vsebine: Za zgornjo tezo je mogoče predstaviti argumente za in
proti. Če se naslonimo na tradicijo liberalne filozofske pozicije, katere pred-
stavnik je John Rawls, lahko branimo pozicijo, ki je bila predstavljena zgoraj.
Glavni argument pri tem je aplikacija tančice nevednosti na konkretno vpraša-
nje pravične distribucije medicinskih sredstev. Obstajajo pa tudi argumenti iz
nekaterih drugih etiških in politično-filozofskih tradicij. O pojmu pravičnosti pri
podaljševanju življenja je obsežno pisal dr. Adrian Bunn, na katerega se v pri-
spevku tudi sklicujemo.
Sklepne ugotovitve: S pričakovanim prihodom podaljševanja življenja se odpi-
rajo nova vprašanja in izrisujejo nove etiške in politično-filozofske dileme. Eno
od teh novih vprašanj je, ali zagotoviti nekatere od teh novih tehnologij vsem
državljanom, da se svobodno odločijo zanje, ali ne. Liberalna politično-filozof-
ska tradicija ne le dopušča tovrstne nove tehnologije, temveč v določenih po-
gojih postavlja etično zahtevo družbi, da so te tehnologije dostopne vsem, ne
le bogatim.
Ključne besede: javno zdravstvo, podaljševanje življenja, filozofija
92
podaljševanja življenja
Martin Lipovšek
Univerza v Ljubljani, Filozofska Fakulteta, Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana,
Slovenija
Izhodišča in namen: Izhodišče našega prispevka je teza, da bi v določenih pogo-
jih morale biti medicinske tehnologije podaljševanja življenja na voljo vsem dr-
žavljanom preko brezplačnega javnega zdravstva. Namen predlagane teze pa je
večplasten. Prvič, s tem da bi nudili podaljševanje življenja, ki ga tu definiramo
kot medicinske in farmakološke terapije, ki delujejo proti biološkemu procesu
staranja in nekatere od njih lahko pričakujemo že v bližnji prihodnosti, bi ohra-
njali in krepili zdravje populacije – med drugim tudi delovno aktivne populacije.
Ta populacija bi bila zaradi teh intervencij v telo bolj vitalna dlje v starost in bi s
tem lahko dlje časa ostajala delovno aktivna. Drugič, podaljševanje življenja je
nekaj, kar si prebivalstvo sàmo večinsko želi – da bi bili zdravi in živeli dlje. To
tezo je mogoče trdno podpreti z empiričnimi sociološkimi raziskavami. In tre-
tjič, če bi bilo podaljševanje življenja v določenih pogojih, katerih glavni pogoj je
preračunana finančna upravičenost, del javnega zdravstva (in ne le kar si lahko
kupijo le bogati), bi s tem zadostili naši ideji socialne pravičnosti, kakor jo lahko
dojemamo skozi egalitarne politično-filozofske teorije.
Predstavitev vsebine: Za zgornjo tezo je mogoče predstaviti argumente za in
proti. Če se naslonimo na tradicijo liberalne filozofske pozicije, katere pred-
stavnik je John Rawls, lahko branimo pozicijo, ki je bila predstavljena zgoraj.
Glavni argument pri tem je aplikacija tančice nevednosti na konkretno vpraša-
nje pravične distribucije medicinskih sredstev. Obstajajo pa tudi argumenti iz
nekaterih drugih etiških in politično-filozofskih tradicij. O pojmu pravičnosti pri
podaljševanju življenja je obsežno pisal dr. Adrian Bunn, na katerega se v pri-
spevku tudi sklicujemo.
Sklepne ugotovitve: S pričakovanim prihodom podaljševanja življenja se odpi-
rajo nova vprašanja in izrisujejo nove etiške in politično-filozofske dileme. Eno
od teh novih vprašanj je, ali zagotoviti nekatere od teh novih tehnologij vsem
državljanom, da se svobodno odločijo zanje, ali ne. Liberalna politično-filozof-
ska tradicija ne le dopušča tovrstne nove tehnologije, temveč v določenih po-
gojih postavlja etično zahtevo družbi, da so te tehnologije dostopne vsem, ne
le bogatim.
Ključne besede: javno zdravstvo, podaljševanje življenja, filozofija
92
