Page 154 - Vinkler, Jonatan. 2020. Izpod krivoverskega peresa: slovenska književnost 16. stoletja in njen evropski kontekst. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 154
izpod krivoverskega peresa
stantizma na slovenskem. Izhodiščno vodilo, ki bi ga kar morali imenova-
ti s sicer problematičnim izrazom »resnica« – ali pa aksiom – je, da si mora
vsak preučevalec te materije prizadevati z mnogotero razlago, ki terja, ka-
kor pravi tudi avtor, integralen historiografski pristop. Izjemno dobrodo-
šlo je, da v knjigi avtor tako že zariše oddaljeni horizont: novo biografijo
Trubarja, ki jo v teh knjigi na ta način tudi že sestavlja.
Poglavje o Trubarjevem prevodu Biblije je logično nadaljevanje, počiva
pa na temeljnem spoznanju, da je seveda že sam prevod oziroma prevajalski
proces interpretacijski postopek. Poglavje odpira pomembne uvide v pro-
blematiko jezika, ki jo naslavlja onkraj zgodovinske perspektive (ki je bila
sicer v Trubarjevem primeru izjemno pomembna). Razprava o dejavnikih,
ki so botrovali nastanku Trubarjevega prevoda, je s tekstom dr. Vinklerja
dobila nov zagon, ki bo dobrodošel pri razpravah o usodi protestantskih pi-
scev na Slovenskem nasploh. Odločitev za slovenski jezik namreč sploh ni
bila samoumevna, interpretacije v tem poglavju pa pričajo tudi o povsem
stvarnih zagatah prevajalca, ki je literarni jezik šele moral ustvariti – in to
za prosto, ki je imel bralcev morebiti še manj kakor ustvarjalcev.
Če bi se bilo treba odločiti, kateremu delu te knjige pripisati najve-
čjo težo (to pa bi bilo nehvaležno opravilo, ker so vsa štiri poglavja resnič-
no izbrušeni primerki znanstvene esejistike), bi bila subjektivna ocena pi-
sca te recenzije, daje to (četrto in zadnje) poglavje o Cerkovni ordningi in
Trubarju - politiku. Z vestnim citiranjem primarnih virov ter svežo inter-
pretacijo je to poglavje, upam si trditi, pravo razodetje. Iz zadrege, ki jo je
nemška reformacija začutila ob latinskem obredju, ter posledične odločitve
za nemški jezik bogoslužja – pa tudi sosledje političnih dogodkov od raz-
glasitve augsburške veroizpovedi – dr. Vinkler briljantno izpelje razlago
vseh političnih razsežnosti in Trubarjevega odnosa do njih, pa tudi posle-
dic, ki jih je zaradi svojih stališč občutil.
Povzamem lahko le z naslednjo oceno. Knjiga je več kakor očitno plod
izjemne znanstvene erudicije in vestnega del z viri, katerih odlomki so si-
cer ekstenzivno, a tudi zelo tenkočutno vpeti v razlago. Gre, kakor že reče-
no, za izjemen primer znanstvene produkcije, ki ima na Slovenskem danes
le še malo pravih zastopnikov – namreč takšnih, ki v burckhardtovskem
slogu še zmorejo ustvariti povsem znanstveno delo, ki je obenem tudi dob-
ro branje.
ARRS priporočam, da knjigo oziroma njeno izdajo podpre.
izr. prof. dr. Gregor Pobežin
154
stantizma na slovenskem. Izhodiščno vodilo, ki bi ga kar morali imenova-
ti s sicer problematičnim izrazom »resnica« – ali pa aksiom – je, da si mora
vsak preučevalec te materije prizadevati z mnogotero razlago, ki terja, ka-
kor pravi tudi avtor, integralen historiografski pristop. Izjemno dobrodo-
šlo je, da v knjigi avtor tako že zariše oddaljeni horizont: novo biografijo
Trubarja, ki jo v teh knjigi na ta način tudi že sestavlja.
Poglavje o Trubarjevem prevodu Biblije je logično nadaljevanje, počiva
pa na temeljnem spoznanju, da je seveda že sam prevod oziroma prevajalski
proces interpretacijski postopek. Poglavje odpira pomembne uvide v pro-
blematiko jezika, ki jo naslavlja onkraj zgodovinske perspektive (ki je bila
sicer v Trubarjevem primeru izjemno pomembna). Razprava o dejavnikih,
ki so botrovali nastanku Trubarjevega prevoda, je s tekstom dr. Vinklerja
dobila nov zagon, ki bo dobrodošel pri razpravah o usodi protestantskih pi-
scev na Slovenskem nasploh. Odločitev za slovenski jezik namreč sploh ni
bila samoumevna, interpretacije v tem poglavju pa pričajo tudi o povsem
stvarnih zagatah prevajalca, ki je literarni jezik šele moral ustvariti – in to
za prosto, ki je imel bralcev morebiti še manj kakor ustvarjalcev.
Če bi se bilo treba odločiti, kateremu delu te knjige pripisati najve-
čjo težo (to pa bi bilo nehvaležno opravilo, ker so vsa štiri poglavja resnič-
no izbrušeni primerki znanstvene esejistike), bi bila subjektivna ocena pi-
sca te recenzije, daje to (četrto in zadnje) poglavje o Cerkovni ordningi in
Trubarju - politiku. Z vestnim citiranjem primarnih virov ter svežo inter-
pretacijo je to poglavje, upam si trditi, pravo razodetje. Iz zadrege, ki jo je
nemška reformacija začutila ob latinskem obredju, ter posledične odločitve
za nemški jezik bogoslužja – pa tudi sosledje političnih dogodkov od raz-
glasitve augsburške veroizpovedi – dr. Vinkler briljantno izpelje razlago
vseh političnih razsežnosti in Trubarjevega odnosa do njih, pa tudi posle-
dic, ki jih je zaradi svojih stališč občutil.
Povzamem lahko le z naslednjo oceno. Knjiga je več kakor očitno plod
izjemne znanstvene erudicije in vestnega del z viri, katerih odlomki so si-
cer ekstenzivno, a tudi zelo tenkočutno vpeti v razlago. Gre, kakor že reče-
no, za izjemen primer znanstvene produkcije, ki ima na Slovenskem danes
le še malo pravih zastopnikov – namreč takšnih, ki v burckhardtovskem
slogu še zmorejo ustvariti povsem znanstveno delo, ki je obenem tudi dob-
ro branje.
ARRS priporočam, da knjigo oziroma njeno izdajo podpre.
izr. prof. dr. Gregor Pobežin
154
