Page 126 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 126
simo Medeot, Mario Crevato in Alja Margon
dediščine (oe Nova Gorica), širša javnost pa z novim najdiščem do sedaj
ni bila seznanjena. Zaporni zid se nahaja na območju, kjer so prisotni šte-
vilni kraški pojavi, predvsem veliko število globokih vrtač. Suhih zidov na
parcelnih mejah, ograd, kolovozov za dostop do parcel in drugih znakov
ekonomske izrabe območja praktično ni. Iz Fanciscejskega katastra in iz
dostopne avstrijske vojaške kartografije je razvidno, da vsaj od druge po-
lovice 18. stoletja naprej na tem območju ni bil prisoten noben relevanten
antropogen objekt in da je bilo koriščeno izključno kot gmajna, pašnik ali
gozd. Možnost, da bi lahko šlo za moderen objekt, je torej izključena.
Ostanki zidu so na terenu večinoma slabo vidni. Verjetno je ravno to,
poleg uničenja najdostopnejšega dolinskega dela zidu zaradi gradnje avto-
ceste, regionalne ceste in deloma tudi visokonapetostnega voda ter rela-
tivne oddaljenosti od naselij, botrovalo dejstvu, da zidu do sedaj še nihče
ni opazil.
Po naših ocenah meri zid v dolžino približno 1.350 m. Pri tem nismo upo-
števali uničenega segmenta. Na odsekih, kjer je najbolj ohranjen, sega v vi-
šino do 50 cm nad siceršnji nivo tal, spet drugod so njegovi ostanki v nivoju
s tlemi, vendar je iz z mahom poraščenih kamnov vidna linearna struktura.
Variabilna je tudi širina ostankov. Na odsekih, kjer je zid najbolj ohranjen,
je njegova širina približno 2,5 m, kjer pa je bolj razvaljen, dosega širino do
4,5 m. Zid je bil sezidan iz večjih neobdelanih apnenčastih kamnov, ostan-
kov malte pa nismo opazili.
Objekt teče v loku v smeri od zahoda proti vzhodu. Skrajna zahodna
točka objekta se nahaja pod hribom Grmada, skrajna vzhodna točka pa
se nahaja v sklopu arheološkega najdišča Gabrova stran. Graditelji zidu so
odlično izrabili naravne danosti območja. Na nekaterih točkah so tako v
zid vključene tudi večje na kraju naravno prisotne skale ipd., graditelji pa
so koristno izrabili tudi prisotnost globokih vrtač, saj zid na več mestih
teče čisto nad njihovim robom. Kar se same obrambne funkcije tiče, je iz
terenskega ogleda več kot očitno, da je bil zid namenjen nadzorovanju pri-
hodov s severa, torej iz smeri današnje Divače.
Približno 150 m severno od zapornega zidu smo med raziskavami opazili
tudi manjšo zidano strukturo pravokotne oblike (10 × 15 m), za katero mi-
slimo, da bi bila lahko tako kot zid antičnega izvora. Na to nas napeljujeta
tako bližina zidu kot tudi sama tehnika gradnje. Ostanki zidov segajo v vi-
šino do 30 cm nad siceršnji nivo tal in so široki 2–2,5 m. Tehnika gradnje je
enaka kot pri zapornem zidu.
Domnevamo, da gre za ostanke predzgodovinskega ali antičnega zapor-
nega zidu. Kljub odsotnosti relevantnih arheoloških najdb, ki bi omogočale
126
dediščine (oe Nova Gorica), širša javnost pa z novim najdiščem do sedaj
ni bila seznanjena. Zaporni zid se nahaja na območju, kjer so prisotni šte-
vilni kraški pojavi, predvsem veliko število globokih vrtač. Suhih zidov na
parcelnih mejah, ograd, kolovozov za dostop do parcel in drugih znakov
ekonomske izrabe območja praktično ni. Iz Fanciscejskega katastra in iz
dostopne avstrijske vojaške kartografije je razvidno, da vsaj od druge po-
lovice 18. stoletja naprej na tem območju ni bil prisoten noben relevanten
antropogen objekt in da je bilo koriščeno izključno kot gmajna, pašnik ali
gozd. Možnost, da bi lahko šlo za moderen objekt, je torej izključena.
Ostanki zidu so na terenu večinoma slabo vidni. Verjetno je ravno to,
poleg uničenja najdostopnejšega dolinskega dela zidu zaradi gradnje avto-
ceste, regionalne ceste in deloma tudi visokonapetostnega voda ter rela-
tivne oddaljenosti od naselij, botrovalo dejstvu, da zidu do sedaj še nihče
ni opazil.
Po naših ocenah meri zid v dolžino približno 1.350 m. Pri tem nismo upo-
števali uničenega segmenta. Na odsekih, kjer je najbolj ohranjen, sega v vi-
šino do 50 cm nad siceršnji nivo tal, spet drugod so njegovi ostanki v nivoju
s tlemi, vendar je iz z mahom poraščenih kamnov vidna linearna struktura.
Variabilna je tudi širina ostankov. Na odsekih, kjer je zid najbolj ohranjen,
je njegova širina približno 2,5 m, kjer pa je bolj razvaljen, dosega širino do
4,5 m. Zid je bil sezidan iz večjih neobdelanih apnenčastih kamnov, ostan-
kov malte pa nismo opazili.
Objekt teče v loku v smeri od zahoda proti vzhodu. Skrajna zahodna
točka objekta se nahaja pod hribom Grmada, skrajna vzhodna točka pa
se nahaja v sklopu arheološkega najdišča Gabrova stran. Graditelji zidu so
odlično izrabili naravne danosti območja. Na nekaterih točkah so tako v
zid vključene tudi večje na kraju naravno prisotne skale ipd., graditelji pa
so koristno izrabili tudi prisotnost globokih vrtač, saj zid na več mestih
teče čisto nad njihovim robom. Kar se same obrambne funkcije tiče, je iz
terenskega ogleda več kot očitno, da je bil zid namenjen nadzorovanju pri-
hodov s severa, torej iz smeri današnje Divače.
Približno 150 m severno od zapornega zidu smo med raziskavami opazili
tudi manjšo zidano strukturo pravokotne oblike (10 × 15 m), za katero mi-
slimo, da bi bila lahko tako kot zid antičnega izvora. Na to nas napeljujeta
tako bližina zidu kot tudi sama tehnika gradnje. Ostanki zidov segajo v vi-
šino do 30 cm nad siceršnji nivo tal in so široki 2–2,5 m. Tehnika gradnje je
enaka kot pri zapornem zidu.
Domnevamo, da gre za ostanke predzgodovinskega ali antičnega zapor-
nega zidu. Kljub odsotnosti relevantnih arheoloških najdb, ki bi omogočale
126
