Page 124 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 124
simo Medeot, Mario Crevato in Alja Margon
in uporaba podatkov, pridobljenih s pomočjo metode lidar (iz angleškega
Light Detection And Ranging, v dobesednem prevodu svetlobno zaznava-
nje in merjenje).¹ Ta metoda omogoča izredno natančno merjenje zemelj-
skega površja s pomočjo posebnih laserjev in sprejemnikov, nameščenih na
letalo, helikopter ali dron. Laserski žarek je usmerjen proti tlom in se od
njih odbija. Čas, ki je potreben, da se odboj oddanega žarka vrne do spre-
jemnika, omogoča izredno natančen izračun razdalje od tal. S pomočjo sis-
tema gp s je nato mogoče natančno določiti tridimenzionalne koordinate
vsake izmerjene točke. S pomočjo lidarja je tako mogoče dobiti jasno sliko
zemeljskega površja in vseh »tujkov«, ki se nahajajo na njem. Ker lahko
laserski žarek prodre tudi skozi vegetacijo, lidar omogoča natančno karti-
ranje tudi močno zaraščenih območij.
Lidar se je na področju Rodika izkazal za izredno dragocen pripomoček.
Klasični letalski in satelitski posnetki namreč raziskovalcu ne omogočajo
zadovoljivega vpogleda v situacijo na terenu, saj je območje pretežno po-
raščeno z gozdom. Lidar deluje vegetaciji navkljub in izkušenemu razisko-
valcu omogoča, da opazi vse posebnosti na zemeljski površini in tako po-
stane dragoceno orodje za izvajanje arheoloških raziskav. S pomočjo lidarja
je namreč mogoče jasno določiti tako izbočene (ostanki zidov, gomil, nasi-
pov) kot tudi vbočene (jarki, poglobitve, prekopi) strukture antropogenega
izvora (Mlekuž 2012). Pri interpretaciji posameznih površinskih struktur
pa je seveda potrebna velika mera samokritičnosti, saj se rado zgodi, da ne-
izkušen raziskovalec strukturo povsem naravnega izvora zamenja za delo
človeških rok. Seveda pa ima tudi ta metoda svoje omejitve. Meritve so
tako manj natančne na območjih, ki so geološko gledano mlajšega izvora,
še posebej, če so poleg tega prekrita še z gozdom. Na žalost spadajo Brkini
zaradi svoje flišnate narave in zaraščenosti ravno v to kategorijo. Problem
smo rešili s temeljito dodatno reelaboracijo sicer javno dostopnih podat-
kov. Istočasno z računalniško elaboracijo je potekalo tudi preverjanje de-
janskega stanja na terenu. To večkrat odstopa od opisov v bibliografskih
virih, ki so včasih že kar spoštljive starosti. Vzrok so tako novejši antropo-
geni posegi kot tudi pomanjkljivosti in nenatančnosti v samih zapisih. Po-
leg tega je potrebno upoštevati tudi, da je v zadnjih 100 letih naravno oko-
lje na območju Krasa in Brkinov doživelo nadvse dramatično preobrazbo.
¹ Lidarski posnetki za celotno Slovenijo so javno dostopni na spletni strani Agencije Re-
publike Slovenije za okolje (http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja
_AXL@Arso). Od tam smo vzeli tako izvorne podatke kot tudi nekatere posnetke, ki smo
jih uporabili v tem sestavku.
124
in uporaba podatkov, pridobljenih s pomočjo metode lidar (iz angleškega
Light Detection And Ranging, v dobesednem prevodu svetlobno zaznava-
nje in merjenje).¹ Ta metoda omogoča izredno natančno merjenje zemelj-
skega površja s pomočjo posebnih laserjev in sprejemnikov, nameščenih na
letalo, helikopter ali dron. Laserski žarek je usmerjen proti tlom in se od
njih odbija. Čas, ki je potreben, da se odboj oddanega žarka vrne do spre-
jemnika, omogoča izredno natančen izračun razdalje od tal. S pomočjo sis-
tema gp s je nato mogoče natančno določiti tridimenzionalne koordinate
vsake izmerjene točke. S pomočjo lidarja je tako mogoče dobiti jasno sliko
zemeljskega površja in vseh »tujkov«, ki se nahajajo na njem. Ker lahko
laserski žarek prodre tudi skozi vegetacijo, lidar omogoča natančno karti-
ranje tudi močno zaraščenih območij.
Lidar se je na področju Rodika izkazal za izredno dragocen pripomoček.
Klasični letalski in satelitski posnetki namreč raziskovalcu ne omogočajo
zadovoljivega vpogleda v situacijo na terenu, saj je območje pretežno po-
raščeno z gozdom. Lidar deluje vegetaciji navkljub in izkušenemu razisko-
valcu omogoča, da opazi vse posebnosti na zemeljski površini in tako po-
stane dragoceno orodje za izvajanje arheoloških raziskav. S pomočjo lidarja
je namreč mogoče jasno določiti tako izbočene (ostanki zidov, gomil, nasi-
pov) kot tudi vbočene (jarki, poglobitve, prekopi) strukture antropogenega
izvora (Mlekuž 2012). Pri interpretaciji posameznih površinskih struktur
pa je seveda potrebna velika mera samokritičnosti, saj se rado zgodi, da ne-
izkušen raziskovalec strukturo povsem naravnega izvora zamenja za delo
človeških rok. Seveda pa ima tudi ta metoda svoje omejitve. Meritve so
tako manj natančne na območjih, ki so geološko gledano mlajšega izvora,
še posebej, če so poleg tega prekrita še z gozdom. Na žalost spadajo Brkini
zaradi svoje flišnate narave in zaraščenosti ravno v to kategorijo. Problem
smo rešili s temeljito dodatno reelaboracijo sicer javno dostopnih podat-
kov. Istočasno z računalniško elaboracijo je potekalo tudi preverjanje de-
janskega stanja na terenu. To večkrat odstopa od opisov v bibliografskih
virih, ki so včasih že kar spoštljive starosti. Vzrok so tako novejši antropo-
geni posegi kot tudi pomanjkljivosti in nenatančnosti v samih zapisih. Po-
leg tega je potrebno upoštevati tudi, da je v zadnjih 100 letih naravno oko-
lje na območju Krasa in Brkinov doživelo nadvse dramatično preobrazbo.
¹ Lidarski posnetki za celotno Slovenijo so javno dostopni na spletni strani Agencije Re-
publike Slovenije za okolje (http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja
_AXL@Arso). Od tam smo vzeli tako izvorne podatke kot tudi nekatere posnetke, ki smo
jih uporabili v tem sestavku.
124
