Page 129 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 129
Arheologija spomina: primer Rodika
močno poškodovane. Dandanes lahko na terenu ostanke gradišča prepo-
zna le pozoren opazovalec.
Gabrova stran oz. utrdba na Tretjem vrhu je pustila sledi tudi v ustnem
izročilu. Domačini govorijo, da je na Tretjem vrhu nekoč stal mogočen grad,
v njem pa da je živel bogat in lakomen grof (Peršolja 2000).
Gradišče Debela griža in bližnja jama z arheološkimi najdbami
iz rimskega obdobja (ešd 7278)
Prazgodovinska utrjena naselbina, postavljena v nižini sredi osmih kraš-
kih vrtač. Naravno obrambno lego dopolnjuje v celoti ohranjen kamnit
obrambni okop izjemnih dimenzij. Severno od naselbine je spodmol (kev-
derc) z rimskodobnimi sledovi poselitve. Datacija: pozna bronasta doba,
železna doba, rimska doba.
Gradišče Debela griža je Marchesetti (1903, 80) opisal s sledečimi bese-
dami:⁵
V bližini stare ceste, ki od Rodika vodi proti Hrpeljam, najdemo ne-
daleč od le-te vasi gradišče, ki je posebno po tem, da je bilo zgrajeno
praktično na ravnini. Obkroženo je s sedmimi globokimi vrtačami,
največja meri v premeru kar 100 metrov in ima prepadne stene. Torej
je bilo gradišče, kljub temu da ni stalo vrh vzpetine, zaradi pametno
izkoriščenih naravnih danosti kraja, kjer je bilo zgrajeno, dobro za-
ščiteno. Nezaščitene predele med posameznimi vrtačami je branilo
čvrsto ozidje, ki je bilo prvotno široko 2 metra. Potem ko se je raz-
valilo, se je tudi razlezlo v širino. Danes so tako nasipi široki od 8
do 15 metrov in so še vedno visoki od dveh do treh metrov. Gradi-
šče ima obseg 450 metrov in je v notranjosti skoraj povsem ravno.
Znotraj obzidja je tako lepa krožna planjava s temno prstjo, v kateri
je moč najti tudi številne črepinje. Potrebno je tudi dodati, da se na
dnu prej omenjene globoke vrtače nahaja velika in dobro osvetljena
jama, ob katere vhodu se nahajajo ostanki zelo starega zidu. Pod pre-
padnimi stenami je opaziti tudi precej drugih zaklonov, ki dandanes
sicer nudijo zavetje samo pastirjem, vendar so v preteklosti, če je
to bilo potrebno, gotovo nudili varno pribežališče tudi prebivalcem
gradišča.
⁵ Marchesetti gradišče poimenuje »castelliere di Erpelle«; vrtač je v resnici osem. Iz italijan-
ščine prevedla Alja Margon.
129
močno poškodovane. Dandanes lahko na terenu ostanke gradišča prepo-
zna le pozoren opazovalec.
Gabrova stran oz. utrdba na Tretjem vrhu je pustila sledi tudi v ustnem
izročilu. Domačini govorijo, da je na Tretjem vrhu nekoč stal mogočen grad,
v njem pa da je živel bogat in lakomen grof (Peršolja 2000).
Gradišče Debela griža in bližnja jama z arheološkimi najdbami
iz rimskega obdobja (ešd 7278)
Prazgodovinska utrjena naselbina, postavljena v nižini sredi osmih kraš-
kih vrtač. Naravno obrambno lego dopolnjuje v celoti ohranjen kamnit
obrambni okop izjemnih dimenzij. Severno od naselbine je spodmol (kev-
derc) z rimskodobnimi sledovi poselitve. Datacija: pozna bronasta doba,
železna doba, rimska doba.
Gradišče Debela griža je Marchesetti (1903, 80) opisal s sledečimi bese-
dami:⁵
V bližini stare ceste, ki od Rodika vodi proti Hrpeljam, najdemo ne-
daleč od le-te vasi gradišče, ki je posebno po tem, da je bilo zgrajeno
praktično na ravnini. Obkroženo je s sedmimi globokimi vrtačami,
največja meri v premeru kar 100 metrov in ima prepadne stene. Torej
je bilo gradišče, kljub temu da ni stalo vrh vzpetine, zaradi pametno
izkoriščenih naravnih danosti kraja, kjer je bilo zgrajeno, dobro za-
ščiteno. Nezaščitene predele med posameznimi vrtačami je branilo
čvrsto ozidje, ki je bilo prvotno široko 2 metra. Potem ko se je raz-
valilo, se je tudi razlezlo v širino. Danes so tako nasipi široki od 8
do 15 metrov in so še vedno visoki od dveh do treh metrov. Gradi-
šče ima obseg 450 metrov in je v notranjosti skoraj povsem ravno.
Znotraj obzidja je tako lepa krožna planjava s temno prstjo, v kateri
je moč najti tudi številne črepinje. Potrebno je tudi dodati, da se na
dnu prej omenjene globoke vrtače nahaja velika in dobro osvetljena
jama, ob katere vhodu se nahajajo ostanki zelo starega zidu. Pod pre-
padnimi stenami je opaziti tudi precej drugih zaklonov, ki dandanes
sicer nudijo zavetje samo pastirjem, vendar so v preteklosti, če je
to bilo potrebno, gotovo nudili varno pribežališče tudi prebivalcem
gradišča.
⁵ Marchesetti gradišče poimenuje »castelliere di Erpelle«; vrtač je v resnici osem. Iz italijan-
ščine prevedla Alja Margon.
129
