Page 209 - Hrobat Virloget, Katja. 2021. V tišini spomina: "eksodus" in Istra. Koper, Trst: Založba Univerze na Primorskem in Založništvo tržaškega tiska
P. 209
Simbolne meje v istrski družbi
Leta 1955 je pred Izolsko
Lonko treniral znani
četrverec s krmarjem
veslaškega kluba Argo
priseljencev iz nekdanjih južnih republik Jugoslavije, torej v očeh sloven-
skih domačinov »etničnih drugih«, in ne od Slovencev samih.
Družbena meja med domačini in najstarejšimi priseljenci
ter poznejšimi priseljenci
Ali je bil etnični element pri ustvarjanju družbenih meja vedno enako mo-
čan? Kot bo pokazano v nadaljevanju, se zdi, da je imel močnejšo vlogo
v času izpred »eksodusa«, ko se je družba ločevala na slovansko-kmečko in
italijansko-urbano prebivalstvo. Lahko bi tudi predpostavljali, da je bil tudi
bolj poudarjen v času po razpadu Jugoslavije v 90. letih, kar se ultimativno
pozna pri pojavu »izbrisanih« (Zorn in Lipovec Čebron 2008). Že iz zgoraj
navedenih spominov in pričevanj v o občutku doma (v naslednjem poglav-
ju) je mogoče zaslutiti, da novo skupino »mi« tvorijo italijanski Istrani in
prvi, večinoma primorski, priseljenci, ki so z Italijani »sobivali« že v med-
vojnih letih ter so prihajali v prvi fazi »eksodusa«, ko so bila izseljevanja
in priseljevanja le sporadična (Hrobat Virloget 2019). Ta skupina se očitno
vzpostavi nasproti kasnejšim (množičnejšim) priseljencem, ki so prihajali
kot odgovor na množična izseljevanja v času po pripojitvi Istre Jugoslavi-
ji. Pri tem ni mogoče trditi, da gre le za v etničnem smislu orientalizirajoč
diskurz do priseljencev iz južnih republik nekdanje Jugoslavije, predvsem
do tistih, ki so v 60. in 70. letih prihajali zaradi potrebe po delavcih v Lu-
ki Koper, t om o s-u in drugih industrijskih obratih, temveč gre očitno za
družbeno mejo do vseh priseljencev v valu množičnih migracij. Zdi se, da
je vloga etničnega razlikovanja nekoliko popustila, namesto njega pa je po-
stala pomembna »sociološka« starost, torej primarnost prebivanja v kraju,
207
Leta 1955 je pred Izolsko
Lonko treniral znani
četrverec s krmarjem
veslaškega kluba Argo
priseljencev iz nekdanjih južnih republik Jugoslavije, torej v očeh sloven-
skih domačinov »etničnih drugih«, in ne od Slovencev samih.
Družbena meja med domačini in najstarejšimi priseljenci
ter poznejšimi priseljenci
Ali je bil etnični element pri ustvarjanju družbenih meja vedno enako mo-
čan? Kot bo pokazano v nadaljevanju, se zdi, da je imel močnejšo vlogo
v času izpred »eksodusa«, ko se je družba ločevala na slovansko-kmečko in
italijansko-urbano prebivalstvo. Lahko bi tudi predpostavljali, da je bil tudi
bolj poudarjen v času po razpadu Jugoslavije v 90. letih, kar se ultimativno
pozna pri pojavu »izbrisanih« (Zorn in Lipovec Čebron 2008). Že iz zgoraj
navedenih spominov in pričevanj v o občutku doma (v naslednjem poglav-
ju) je mogoče zaslutiti, da novo skupino »mi« tvorijo italijanski Istrani in
prvi, večinoma primorski, priseljenci, ki so z Italijani »sobivali« že v med-
vojnih letih ter so prihajali v prvi fazi »eksodusa«, ko so bila izseljevanja
in priseljevanja le sporadična (Hrobat Virloget 2019). Ta skupina se očitno
vzpostavi nasproti kasnejšim (množičnejšim) priseljencem, ki so prihajali
kot odgovor na množična izseljevanja v času po pripojitvi Istre Jugoslavi-
ji. Pri tem ni mogoče trditi, da gre le za v etničnem smislu orientalizirajoč
diskurz do priseljencev iz južnih republik nekdanje Jugoslavije, predvsem
do tistih, ki so v 60. in 70. letih prihajali zaradi potrebe po delavcih v Lu-
ki Koper, t om o s-u in drugih industrijskih obratih, temveč gre očitno za
družbeno mejo do vseh priseljencev v valu množičnih migracij. Zdi se, da
je vloga etničnega razlikovanja nekoliko popustila, namesto njega pa je po-
stala pomembna »sociološka« starost, torej primarnost prebivanja v kraju,
207
