Page 214 - Hrobat Virloget, Katja. 2021. V tišini spomina: "eksodus" in Istra. Koper, Trst: Založba Univerze na Primorskem in Založništvo tržaškega tiska
P. 214
»eksodusu«? O prenovi istrske družbe, družbenih odnosih in dediščini
Zanimivo je bilo slišati zgodbo o tem, da so bili tudi ti etnični Italijani iz
Hrvaške tik pred tem, da bi postali »izbrisani«, tako kot Vittoria, poročena
z nekom iz južne republike nekdanje Jugoslavije. V nasprotju s splošnim
prepričanjem namreč niso imeli italijanskega državljanstva kot večina na-
rodnostne manjšine, temveč jugoslovanskega:
Lahko bi bili eni izmed »izbrisanih«, če se decembra leta 1991 z druži-
no ne bi odločili za prošnjo za državljanstvo, po 20-ih letih Slovenije.
Vsi smo prosili za državljanstvo, lahko bi bili »izbrisani«. [. . .] Moje-
mu sinu nismo nikoli deklarirali njegove nacionalnosti niti državljan-
stva. [Mož:] Ker je bil . . . [iz ene izmed jugoslovanskih republik], mu
je zaposleni rekel, da lahko [sin] dobi državljanstvo po njem glede
na njegov kraj rojstva, hrvaško [. . .], lahko je Slovenec, ker je rojen v
Sloveniji. In moj mož je rekel: »A je lahko Jugoslovan?« »Ne.« Je str-
gal papir in odšel stran. Se je razjezil in odšel. Nikoli nismo definirali
njegovega državljanstva, vendar je imel rdeč jugoslovanski potni list,
vse. Leta 91 [. . .] smo se mogli odločiti [. . .]. Smo rekli, imamo hišo,
imamo delo, sin gre v šolo, kaj se nam zgodi, če ne bomo več drža-
vljani? [. . .] In potem smo rekli, jaz in moj mož: »Dovolj, tu smo, tu
ostanemo, jutri izpolnemo obrazce in prosimo za državljanstvo tudi
za sina.« [Na vprašanje, če nima italijanskega državljanstva:] Ne, ni-
mam. Nikoli imela, nikoli prosila. Jaz sem bila rojena v Jugoslaviji in
sem se znotraj Jugoslavije normalno preselila, to je bila moja domo-
vina, čeprav je bilo vse moja domovina. Tako čustveno kot ideološko
je bila moja domovina. Zdaj je Slovenija moja domovina.
Tanka je bila črta do »izbrisa«, saj je pred osamosvojitvijo Slovenije vse,
tako etnične Italijane kot vse ostale, združevalo jugoslovansko državljan-
stvo.
Sklepna razmišljanja o simbolnih mejah v istrski družbi
Simbolne družbene meje v istrski družbi so večfazne, bi lahko rekli, veči-
na pa se jih konstruira glede na dolžino oz. »primarnost« bivanja v kraju
in so povezane s fantazijskim družbenim rangiranjem. Čeprav se je etnič-
ni element iz faze pred »eksodusom« pri vzpostavljanju skupin v času po
»eksodusu« ovrgel v prid novega elementa »primarnosti« bivanja v kraju,
ni mogoče trditi, da je etničnost povsem odpadla – pomemben »opredelje-
valec« skupin je še naprej ostala v okviru orientalizirajočega diskurza do
balkanskega »drugega«. Zdi se, da je meja premična, vsaka skupina, ki pri-
212
Zanimivo je bilo slišati zgodbo o tem, da so bili tudi ti etnični Italijani iz
Hrvaške tik pred tem, da bi postali »izbrisani«, tako kot Vittoria, poročena
z nekom iz južne republike nekdanje Jugoslavije. V nasprotju s splošnim
prepričanjem namreč niso imeli italijanskega državljanstva kot večina na-
rodnostne manjšine, temveč jugoslovanskega:
Lahko bi bili eni izmed »izbrisanih«, če se decembra leta 1991 z druži-
no ne bi odločili za prošnjo za državljanstvo, po 20-ih letih Slovenije.
Vsi smo prosili za državljanstvo, lahko bi bili »izbrisani«. [. . .] Moje-
mu sinu nismo nikoli deklarirali njegove nacionalnosti niti državljan-
stva. [Mož:] Ker je bil . . . [iz ene izmed jugoslovanskih republik], mu
je zaposleni rekel, da lahko [sin] dobi državljanstvo po njem glede
na njegov kraj rojstva, hrvaško [. . .], lahko je Slovenec, ker je rojen v
Sloveniji. In moj mož je rekel: »A je lahko Jugoslovan?« »Ne.« Je str-
gal papir in odšel stran. Se je razjezil in odšel. Nikoli nismo definirali
njegovega državljanstva, vendar je imel rdeč jugoslovanski potni list,
vse. Leta 91 [. . .] smo se mogli odločiti [. . .]. Smo rekli, imamo hišo,
imamo delo, sin gre v šolo, kaj se nam zgodi, če ne bomo več drža-
vljani? [. . .] In potem smo rekli, jaz in moj mož: »Dovolj, tu smo, tu
ostanemo, jutri izpolnemo obrazce in prosimo za državljanstvo tudi
za sina.« [Na vprašanje, če nima italijanskega državljanstva:] Ne, ni-
mam. Nikoli imela, nikoli prosila. Jaz sem bila rojena v Jugoslaviji in
sem se znotraj Jugoslavije normalno preselila, to je bila moja domo-
vina, čeprav je bilo vse moja domovina. Tako čustveno kot ideološko
je bila moja domovina. Zdaj je Slovenija moja domovina.
Tanka je bila črta do »izbrisa«, saj je pred osamosvojitvijo Slovenije vse,
tako etnične Italijane kot vse ostale, združevalo jugoslovansko državljan-
stvo.
Sklepna razmišljanja o simbolnih mejah v istrski družbi
Simbolne družbene meje v istrski družbi so večfazne, bi lahko rekli, veči-
na pa se jih konstruira glede na dolžino oz. »primarnost« bivanja v kraju
in so povezane s fantazijskim družbenim rangiranjem. Čeprav se je etnič-
ni element iz faze pred »eksodusom« pri vzpostavljanju skupin v času po
»eksodusu« ovrgel v prid novega elementa »primarnosti« bivanja v kraju,
ni mogoče trditi, da je etničnost povsem odpadla – pomemben »opredelje-
valec« skupin je še naprej ostala v okviru orientalizirajočega diskurza do
balkanskega »drugega«. Zdi se, da je meja premična, vsaka skupina, ki pri-
212
