Page 167 - Možnosti aktivnega staranja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s postopnim uvajanjem mladih v poklice.
P. 167
Recenziji
še niso bile izpeljalne in analizirane. Visok odziv strokovnih delavcev pa kaže
na to, da imajo željo po spremembah na tem področju in želijo biti slišani. Re-
zultati obeh raziskav prinašajo pomembno vrednost in možnost izboljšanja
tako aktivnega staranja kot postopnega uvajanja mladih v poklice.
Znanstvena monografija, tako s prikazom obstoječih podatkov in poja-
snjevanjem strukturnih ovir kot tudi s pregledom nacionalnih ukrepov in nji-
hovo analizo, izrisuje kompleksno sliko razlogov, ki so privedli do obstoje-
čega stanja. Priporočila, zapisana v zaključku in oblikovana na podlagi pre-
gleda literature ter opravljenih dveh izvirnih raziskav, prinašajo velik prispe-
vek in konkretne napotke, kako dvigniti kakovost obstoječega sistemskega
položaja pedagoških delavcev in njihovega aktivnega staranja v Sloveniji ter
hkrati izboljšati karierni razvoj bodočih mladih pedagoških delavcev. Mono-
grafija pomeni izviren znanstveni prispevek in je pomembna za vse sedanje
ter bodoče strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju.
prof. dr. Monika Govekar-Okoliš
Temeljni prispevek monografije je v prikazu pomena pedagoškega poklica
v družbi in potreb po ustreznem načrtovanju zaposlovanja, izobraževanja in
usposabljanja pedagoških delavcev na eni ter pomena aktivnega staranja in
ustreznega managementa staranja pedagoških delavcev s postopnim uvaja-
njem mladih v poklice na področju vzgoje in izobraževanja na drugi strani.
Pričujoča študija naslavlja vrzeli na nacionalni ravni s področja izobraževanja
bodočih strokovnih in pedagoških delavcev ter razkriva nekatera pomembna
izhodišča, ki jih izpostavljajo zaposleni v vzgoji in izobraževanju. Na primer,
naslavlja nevralgična sistemska vprašanja o pomanjkanju skrbi za starejše pe-
dagoške in strokovne delavce glede pomoči pri zastarelosti njihovega zna-
nja, veščin, didaktičnih pristopov, dela z IKT in osebnostnih težavah (nizka
samozavest, stereotipizacija idr.). Izpostavlja tudi problematiko razdrobljeno-
sti in nepovezanosti nacionalnih politik vseživljenjskega učenja, poklicnega
usmerjanja, zaposlovanja in aktivnega upravljanja starosti, kar ima negativne
posledice na odražanje različnih stopenj posameznikove kariere.
Monografija služi kot podlaga za ugotavljanje, kako izboljšati ter povezati
študente pedagoških smeri, fakultete in univerze z vzgojno-izobraževalnimi
institucijami ter omogočiti večjo kakovost usposabljanja učiteljev, po drugi
strani pa omogočiti ter obogatiti delovne razmere in prehod starejših zapo-
slenih v tretje življenjsko obdobje. Prinaša tudi predloge o prožnejših sistem-
skih rešitvah v Sloveniji, utemeljenih na pomenu praktičnega usposabljanja,
165
še niso bile izpeljalne in analizirane. Visok odziv strokovnih delavcev pa kaže
na to, da imajo željo po spremembah na tem področju in želijo biti slišani. Re-
zultati obeh raziskav prinašajo pomembno vrednost in možnost izboljšanja
tako aktivnega staranja kot postopnega uvajanja mladih v poklice.
Znanstvena monografija, tako s prikazom obstoječih podatkov in poja-
snjevanjem strukturnih ovir kot tudi s pregledom nacionalnih ukrepov in nji-
hovo analizo, izrisuje kompleksno sliko razlogov, ki so privedli do obstoje-
čega stanja. Priporočila, zapisana v zaključku in oblikovana na podlagi pre-
gleda literature ter opravljenih dveh izvirnih raziskav, prinašajo velik prispe-
vek in konkretne napotke, kako dvigniti kakovost obstoječega sistemskega
položaja pedagoških delavcev in njihovega aktivnega staranja v Sloveniji ter
hkrati izboljšati karierni razvoj bodočih mladih pedagoških delavcev. Mono-
grafija pomeni izviren znanstveni prispevek in je pomembna za vse sedanje
ter bodoče strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju.
prof. dr. Monika Govekar-Okoliš
Temeljni prispevek monografije je v prikazu pomena pedagoškega poklica
v družbi in potreb po ustreznem načrtovanju zaposlovanja, izobraževanja in
usposabljanja pedagoških delavcev na eni ter pomena aktivnega staranja in
ustreznega managementa staranja pedagoških delavcev s postopnim uvaja-
njem mladih v poklice na področju vzgoje in izobraževanja na drugi strani.
Pričujoča študija naslavlja vrzeli na nacionalni ravni s področja izobraževanja
bodočih strokovnih in pedagoških delavcev ter razkriva nekatera pomembna
izhodišča, ki jih izpostavljajo zaposleni v vzgoji in izobraževanju. Na primer,
naslavlja nevralgična sistemska vprašanja o pomanjkanju skrbi za starejše pe-
dagoške in strokovne delavce glede pomoči pri zastarelosti njihovega zna-
nja, veščin, didaktičnih pristopov, dela z IKT in osebnostnih težavah (nizka
samozavest, stereotipizacija idr.). Izpostavlja tudi problematiko razdrobljeno-
sti in nepovezanosti nacionalnih politik vseživljenjskega učenja, poklicnega
usmerjanja, zaposlovanja in aktivnega upravljanja starosti, kar ima negativne
posledice na odražanje različnih stopenj posameznikove kariere.
Monografija služi kot podlaga za ugotavljanje, kako izboljšati ter povezati
študente pedagoških smeri, fakultete in univerze z vzgojno-izobraževalnimi
institucijami ter omogočiti večjo kakovost usposabljanja učiteljev, po drugi
strani pa omogočiti ter obogatiti delovne razmere in prehod starejših zapo-
slenih v tretje življenjsko obdobje. Prinaša tudi predloge o prožnejših sistem-
skih rešitvah v Sloveniji, utemeljenih na pomenu praktičnega usposabljanja,
165
