Page 166 - Možnosti aktivnega staranja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s postopnim uvajanjem mladih v poklice.
P. 166
enziji
jemajo pa manj priložnosti glede vključevanja v nove organizacijske oblike,
usposabljanja in učenje novih nalog pri delu. Zaradi izpostavljenih primanj-
kljajev o vključevanju v nove organizacijske oblike avtorji na drugi strani raz-
iskujejo, kakšne možnosti imajo mladi bodoči strokovni delavci pri uvajanju
v pedagoški poklic.
V empiričnem delu monografije sta predstavljeni dve raziskavi avtorjev.
Prva se je nanašala na analizo kariernega razvoja v vzgoji in izobraževanju,
v katero so bili vključeni študentje Pedagoške fakultete Univerze na Primor-
skem. Zanjo so se odločili, ker je več študij nakazalo, da je med temeljnimi
dejavniki, ki pomembno vplivajo na učiteljevo ravnanje in prepričanja, tudi
potek oblikovanja poklicne identitete oz. učiteljeve poklicne socializacije. Od
študentov so želeli predvsem izvedeti, kakšen odnos imajo do učiteljskega
poklica, kateri so razlogi za zanimanje, kako dodelane imajo svoje karierne
cilje in kakšno je njihovo mnenje o postopnem uvajanju mladih v poklice. Ra-
ziskava je pokazala, da imajo študentje željo po spremembah na področju, ki
se nanaša na prvi stik z delodajalcem in postopno uvajanje. Pomanjkanje vi-
dijo predvsem v premajhnem obsegu praktičnega usposabljanja in pomenu
dobrega mentorja. V okviru praktičnega usposabljanja se jim zdi predvsem
pomembno opravljanje neposrednega dela z otroki, možnost spoznavanja
dela vseh strokovnih delavcev, manj teorije in več praktičnega usposablja-
nja. Avtorji skozi analizo rezultatov vključujejo tudi sisteme in načine delova-
nja drugih evropskih držav na tem področju ter jih primerjajo s slovenskim
sistemom.
Druga raziskava je bila opravljena z namenom, da se predstavi možnosti iz-
boljšanja aktivnega staranja strokovnih delavcev s sočasnim uvajanjem mla-
dih v pedagoške poklice na podlagi mnenja strokovnih delavcev. Mnenje o
tem je podalo kar 1.882 strokovnih delavcev. Večina vprašanj je bila odprtega
tipa, kar prinaša pomembne predloge in možnosti izboljšav trenutnega sta-
nja v Sloveniji. Strokovni delavci so namreč v večini menili, da v slovenskem
vzgojno-izobraževalnem sistemu za aktivno staranje strokovnih delavcev ni
poskrbljeno na ustrezen način. Pri anketiranih je moč zaznati nestrinjanje z
ureditvijo področja aktivnega staranja strokovnih delavcev v vzgoji in izobra-
ževanju. Razlog za nestrinjanje z ureditvijo tega področja izhaja iz preobre-
menjenosti starejših delavcev s pedagoškim delom. Ti predlagajo predvsem
zmanjšanje delovne obveznosti za potrebe mentoriranja mlajšim kolegom. Iz
raziskave je razvidno, da je preobremenjenost starejših strokovnih delavcev
odraz pomanjkanja mlajšega kadra. Strokovni delavci tudi poudarjajo, da bi
bilo smiselno sistemsko urediti pripravništvo in mentorstvo. Raziskavi prina-
šata pomembne ugotovitve, ki v taki podrobni obliki v slovenskem prostoru
164
jemajo pa manj priložnosti glede vključevanja v nove organizacijske oblike,
usposabljanja in učenje novih nalog pri delu. Zaradi izpostavljenih primanj-
kljajev o vključevanju v nove organizacijske oblike avtorji na drugi strani raz-
iskujejo, kakšne možnosti imajo mladi bodoči strokovni delavci pri uvajanju
v pedagoški poklic.
V empiričnem delu monografije sta predstavljeni dve raziskavi avtorjev.
Prva se je nanašala na analizo kariernega razvoja v vzgoji in izobraževanju,
v katero so bili vključeni študentje Pedagoške fakultete Univerze na Primor-
skem. Zanjo so se odločili, ker je več študij nakazalo, da je med temeljnimi
dejavniki, ki pomembno vplivajo na učiteljevo ravnanje in prepričanja, tudi
potek oblikovanja poklicne identitete oz. učiteljeve poklicne socializacije. Od
študentov so želeli predvsem izvedeti, kakšen odnos imajo do učiteljskega
poklica, kateri so razlogi za zanimanje, kako dodelane imajo svoje karierne
cilje in kakšno je njihovo mnenje o postopnem uvajanju mladih v poklice. Ra-
ziskava je pokazala, da imajo študentje željo po spremembah na področju, ki
se nanaša na prvi stik z delodajalcem in postopno uvajanje. Pomanjkanje vi-
dijo predvsem v premajhnem obsegu praktičnega usposabljanja in pomenu
dobrega mentorja. V okviru praktičnega usposabljanja se jim zdi predvsem
pomembno opravljanje neposrednega dela z otroki, možnost spoznavanja
dela vseh strokovnih delavcev, manj teorije in več praktičnega usposablja-
nja. Avtorji skozi analizo rezultatov vključujejo tudi sisteme in načine delova-
nja drugih evropskih držav na tem področju ter jih primerjajo s slovenskim
sistemom.
Druga raziskava je bila opravljena z namenom, da se predstavi možnosti iz-
boljšanja aktivnega staranja strokovnih delavcev s sočasnim uvajanjem mla-
dih v pedagoške poklice na podlagi mnenja strokovnih delavcev. Mnenje o
tem je podalo kar 1.882 strokovnih delavcev. Večina vprašanj je bila odprtega
tipa, kar prinaša pomembne predloge in možnosti izboljšav trenutnega sta-
nja v Sloveniji. Strokovni delavci so namreč v večini menili, da v slovenskem
vzgojno-izobraževalnem sistemu za aktivno staranje strokovnih delavcev ni
poskrbljeno na ustrezen način. Pri anketiranih je moč zaznati nestrinjanje z
ureditvijo področja aktivnega staranja strokovnih delavcev v vzgoji in izobra-
ževanju. Razlog za nestrinjanje z ureditvijo tega področja izhaja iz preobre-
menjenosti starejših delavcev s pedagoškim delom. Ti predlagajo predvsem
zmanjšanje delovne obveznosti za potrebe mentoriranja mlajšim kolegom. Iz
raziskave je razvidno, da je preobremenjenost starejših strokovnih delavcev
odraz pomanjkanja mlajšega kadra. Strokovni delavci tudi poudarjajo, da bi
bilo smiselno sistemsko urediti pripravništvo in mentorstvo. Raziskavi prina-
šata pomembne ugotovitve, ki v taki podrobni obliki v slovenskem prostoru
164
